Za pritožbeno rešitev zadeve je slednje dejstvo, da pri tožniku zdravstvene storitve niso bile nujne in da so bile opravljene pri zasebnem zavodu v Sloveniji, ki za opravljanje obravnavanih zdravstvenih storitev nima sklenjene koncesijske pogodbe, odločilnega pomena. V takšnih okoliščinah, namreč tožnik do povračila stroškov zdravstvenih storitev v dejanski višini niti v znesku, ki bi ga toženec moral povrniti izvajalcu v javnem sistemu, ne more biti upravičen. V sodni praksi je bilo namreč že jasno zavzeto stališče, da zavarovanec, ki zdravstvene storitve, ki niso nujne, uveljavlja v Sloveniji pri zasebniku in ne pri izvajalcu, ki bi bil vključen v javno mrežo, sam krije stroške storitev.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - izvedensko mnenje
V postopku pred sodiščem prve stopnje je bil res zaslišan le specialist medicine dela, prometa in športa, ne pa tudi specialistka psihiatrinja, kot je predlagala tožnica. Sodišče prve stopnje je razloge za takšno postopanje obrazložilo s pravilnimi in utemeljenimi argumenti. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča za zaslišanje izvedenke psihiatrinje sodišče prve stopnje ni imelo nobenega utemeljenega razloga. Zgolj tožničino nezadovoljstvo in nestrinjanje z zaslišanjem in izpovedjo specialista medicine dela, prometa in športa, še ne predstavlja nerazumnega in neutemeljenega razloga. Specialist medicine dela, prometa in športa je tudi sicer najbolj kompetenten specialist za ocenjevanje delazmožnosti, odgovoril pa je tudi na vse tožničine pripombe. Razen tega je posebej opozoril, da je potrebno ločiti med mnenjem in priporočili lečečih specialistov ter izvedenskimi mnenji izvedencev. Lečeči specialisti pacienta zdravijo, med tem ko izvedenci v skladu s pravili medicinske znanosti in stroke objektivno ocenjujejo obstoj določenih dejstev, v konkretnem primeru obstoj preostale delazmožnosti oziroma, če je ta podana, popolne nezmožnosti za delo. Pri tem morajo upoštevati tudi definicijo invalidnosti, ki ni zgolj medicinska kategorija. Zato se mnenje izvedenskega organa nemalokrat razlikuje od mnenj ali predlogov specialistov tudi zaradi tega, ker izvedenski organ običajno gleda na določen problem bistveno širše in skozi dolgoletno prakso podobnih primerov. Naloga izvedenskega organa ni, da slepo sledi zaključkom posameznih specialistov, pač pa se iz teh izvidov predoči le objektivno ugotovljene statuse in na podlagi vseh teh ugotovitev na koncu izda oceno funkcionalne zmogljivosti, ki je osnova za oceno delazmožnosti. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, naloga izvedenskega organa ni, da zavzame stališče, zakaj se njihovo mnenje razlikuje od mnenja lečečih terapevtov. Razčiščevanje izvedenca z lečečimi specialisti, bodisi o diagnozah, o odmerkih zdravil ali o drugih različnih stališčih, je zato ne samo nepotrebno, ampak tudi neprimeren dokaz za ugotovitev odločilnih dejstev.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalni primer - ugovor zavarovalnice - fingirana prometna nesreča - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme zavarovalnice, ki ugovarja, da je njena odgovornost izključena zaradi namere ali prevare, nastopi šele, če tožeča stranka dokaže škodni dogodek, ki naj bi pomenil zavarovalni primer.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico na poslovnem deležu družbenika - insolventnost družbe - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Začetek stečajnega postopka ima pravne posledice na postopek izvršbe in zavarovanja zgolj v primeru, ko je bil stečajni postopek začet proti insolventnemu dolžniku, to je dolžniku samemu, ne pa tudi v primeru, ko je začet stečajni postopek nad družbo, v kateri ima dolžnik le svoj poslovni delež. Obravnavani postopek zavarovanja se ne nanaša na premoženje družb, v katerih ima dolžnik poslovni delež, zato predmetni postopek tudi ne vpliva na obseg stečajne mase v stečajnem postopku zoper družbo S. d.o.o., v stečaju in njegovo vodenje tudi ni odvisno od odločitve organov stečajnega postopka.
denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora - obročno plačevanje denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je skladno s prvim odstavkom 87. člena KZ-1 odločilo, da se izrečena denarna kazen, ki se ni dala niti prisilno izterjati, izvrši tako, da se za vsaka začeta 2 dneva denarne kazni določi 1 dan zapora, kar v obravnavani zadevi pomeni 20 dni zapora.
seznam dolžnikovega premoženja - nepristop na narok - denarno kaznovanje dolžnika - predlog upnika za izrek denarne kazni - namen denarne kazni - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - izvršilno sredstvo
ZIZ omogoča upniku, da predlaga ukrepe, s katerimi se zagotovi, da dolžnik razkrije svoje premoženje, kar je nedvomno vložitev predloga za predložitev seznama premoženja po določbi 31. člena ZIZ, nikjer pa ZIZ ne določa, da je vloga upnika, v kateri sodišču predlaga, da denarno kaznuje dolžnika, nedovoljena. Sodišče zato nima zakonske podlage, da o upnikovi vlogi, s katero predlaga denarno kaznovanje dolžnika, odloči zgolj iz formalnih razlogov z obrazložitvijo, da je v diskreciji sodišča ali bo možnost denarnega kaznovanje dolžnika, zaradi nespoštovanja poziva sodišča uporabilo, ampak mora o njej odločiti vsebinsko. To pomeni, da mora presoditi ali so podani pogoji za kaznovanje dolžnika po navedeni zakonski določbi. Smisel in namen kaznovanja po določbi 33. člena ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika. Kljub uporabi pojma „kazen“, pa ne gre za kaznovanje, temveč za izvršilno sredstvo v širšem pomenu. Določba 31. člena ZIZ je jasna in določa, da se omogoči upniku v izvršilnem postopku, da pride do poplačila svoje terjatve, torej do uresničitve svoje pravice do sodnega varstva.
V konkretnem primeru se je toženka s prodajno pogodbo zavezala prenesti na tožnico solastninski delež na obravnavani nepremičnini, ki pa ne samo, da v trenutku sklenitve pogodbe ni bila v njeni solasti, nepremičnina je bila takrat že tožničina. To pa pomeni, da je toženkino pogodbeno obveznost, zaradi katere se je tožnica zavezala plačati toženki kupnino, nemogoče izvršiti. Prevzeta pogodbena obveznost tožnice za plačilo kupnine je zato brez kavze. Ker podlage za obveznost tožnice ni, je prodajna pogodba na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00030616
ZNP člen 35, 35/1, 35/2. ZPP člen 413.
spor iz razmerja med starši in otroki - stroški nepravdnega postopka - odločitev o skupnih stroških - stroški za delo sodnega izvedenca - delitev stroškov po enakih delih - združitev istovrstnih zadev - največja korist otroka
Združeni nepravdni zadevi sta bili ves čas obravnavani v interesu obeh udeležencev kot staršev njunih otrok. Vodenje postopka, opravljanje procesnih dejanj udeležencev in končna odločitev sodišča morajo biti osredotočeni na ugotavljanje največje koristi otrok, kar je že po naravi stvari tudi v interesu njihovih staršev. Vzroki medsebojnih sporov med udeležencema so v ravnanju obeh. Stroški dokazovanja z izvedenci zato bremenijo po enakih deležih oba udeleženca postopka, ne glede na to, kdo je predlagal izvedbo posameznega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00029515
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 34, 34/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor se šteje za umaknjen - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - sestavine plačilnega naloga - obrazložitev odločitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Da je izpodbijano odločitev mogoče preizkusiti, morajo iz njene obrazložitve izhajati vsa dejstva, ki jih je treba ugotoviti za nastop presumpcije umika ugovora, in sicer: 1. da dolžnik sodne takse ni plačal že ob vložitvi ugovora, 2. da mu je sodišče zato pravilno vročilo plačilni nalog s pozivom k plačilu sodne takse, 3. da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, in 4. da tudi v roku iz plačilnega naloga sodna taksa ni bila plačana.
Višje odškodnine sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo. Pravilno je, ker je šlo pri laceraciji veznice desnega očesa za površinsko poškodbo, ki ne pusti trajnih posledic, ugotovilo, da tožnik ni utrpel (trajnega) zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zaradi česar do odškodnine za nepremoženjsko škodo za duševne bolečine iz tega naslova ni upravičen, enako velja za skaženost. Začasna sprememba zunanjega videza ne more predstavljati skaženosti (kvečjemu nevšečnost med zdravljenjem), prav tako je ne more predstavljati pri tožniku ugotovljena minimalna sled zašitja rane v temporalnem delu veznice.
ZFPPIPP člen 244, 244/2. ZPP člen 80, 188, 188/2, 188/3.
umik tožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka
Udeleženec utemeljeno navaja, da je bil z razveljavitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka in ustavitvi postopka prisilne poravnave posledično ponovno zakoniti zastopnik tožeče stranke in to je bil tudi v času umika tožbe vse do ponovnega začetka stečajnega postopka z drugim sklepom okrožnega sodišča. V času vložitve vloge sklep o začetku stečajnega postopka ni imel več pravnih učinkov, družba se je vrnila v enak položaj, v katerem je bila pred tem, v konkretnem primeru v postopek prisilne poravnave.
Umik tožbe upravičenega zakonitega zastopnika je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati in izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme, četudi se kasneje spremeni (ex lege zaradi ponovnega začetka stečaja) zakoniti zastopnik stranke.
Pravilno je stališče v izpodbijani sodbi, da morebitna drugačna vsebina ponudbe, na podlagi katere je tožnica sprejela odločitev, da sklene pogodbo, ne predstavlja razloga za ničnost pogodbe.
Od poteka mej med parcelami je odvisna ugotovitev sodišča, ali toženka pri obnovi vaške ceste posega v tožnikove nepremičnine, in s tem utemeljenost tožbenega zahtevka za prenehanje vznemirjanj.
Predhodno vprašanje, zaradi katerega je bil prekinjen predmetni pravdni postopek, je bilo v nepravdni zadevi rešeno. Zato je odločitev o nadaljevanju pravdnega postopka pravilna.
ZPP člen 458, 458/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 4, 4-17, 22, 24, 24/5. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Domžale (2005) člen 2, 2-3, 10, 11, 44.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - občinske gospodarske javne službe - komunalna dejavnost - komunalne storitve - plačilo - izvajalec javne službe - dolžnost vzdrževanja - uporabnik storitev - javno kanalizacijsko omrežje - kanalizacijski priključek
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo je v lasti lastnika oziroma uporabnika objekta, ki je zadolžen tudi za njegovo vzdrževanje in odpravljanje morebitnih poškodb.
Že na podlagi pravil jezikovne in logične razlage ni mogoče sklepati, da soglasje oziroma navodila upravljavca javne službe za ureditev zunanje interne kanalizacije pomenijo (hkrati) njegovo dolžnost vzdrževanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031032
ZPP člen 154, 158, 158/1, 224, 337, 337/1. OZ člen 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3, 1025, 1033.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dokazno breme - podpis listine - izvedenec grafološke stroke - poroštvo - solidarno poroštvo - zaveza kot porok in plačnik - pritožbene novote - uspeh v pravdi - stroški postopka - delni umik tožbe - delna ustavitev postopka
Po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče v pravdnem postopku presoja, ali obstoji terjatev oziroma upniško-dolžniško razmerje med tožnikom in tožencem in ne, ali verodostojna listina, na podlagi katere je bil vložen predlog za izvršbo, izpolnjuje pogoje oziroma ima značilnosti verodostojne listine. Pritožbeno stališče, ki gre v smeri, da je potrebno v konkretnem primeru iz razloga, ker se je postopek začel na podlagi verodostojne listine oziroma menice, tožnikov zahtevek presojati (zgolj) z vidika upravičenosti (glede na določbe ZIZ) vložitve takšnega izvršilnega predloga, je napačno.
Neenakost oziroma (pravilno) različna dolžina podpisov na pooblastilu odvetnici oziroma v notarskem zapisu ne zadošča za sklep, da krajši podpis ob imenu in priimku toženke v navedeni listini ni njen. Podobno velja za (tudi sicer nekonkretizirano) pritožbeno zatrjevanje o ne-podobnosti (neprimerljivosti) podpisa (parafe) v notarskem zapisu in toženkinega podpisa na menici. Ta vprašanja sodijo prvenstveno v strokovno domeno izvedenca grafologa, ki pa ga toženka ni predlagala (oziroma je postavljeni predlog umaknila).
Brezpredmetno je pritožbeno navajanje, da bi moral tožnik, ker upnik porokov ni obvestil, da dolžnik ni pravočasno izpolnil svoje obveznosti, postopati v skladu s 1025. členom OZ. Ob tem, da omenjena določba predvideva upnikovo notifikacijsko dolžnost (in v primeru njene neizpolnitve tudi njegovo odškodninsko odgovornost) napram poroku, pritožba ne upošteva, da sta v konkretni zadevi obe pravdni stranki nastopali kot poroka in plačnika (solidarna poroka)
V primerih delnega umika tožbe je potrebno o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka odločiti po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zahtevka pa se stroški presojajo po uspehu. Morebitne stroške zaradi delnega umika tožbe (in posledično temu delne ustavitve postopka) pa je treba (jasno) zahtevati.
zavlačevanje postopka - razrešitev zagovornika - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe z zagovornikom - obvezna obramba - zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti - izbira zagovornika - zaupno razmerje - zloraba pravice
Ob zavedanju, da pri obvezni obrambi zagovornik obtožencu nudi kvalificirano strokovno pomoč ter da je med njima potrebna določena stopnja zaupanja, sodišče druge stopnje vendarle ne more mimo dejstva, da prav izrazito izkazano nezaupanje obtoženke do slehernega zagovornika, ki ji je bil postavljen v tem postopku po uradni dolžnosti, kaže na to, da obtoženka institut razrešitve zagovornika zlorablja zato, da sodišču prve stopnje otežuje vodenje tega kazenskega postopka v razumnem času.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 210/1-3, 210/1-4, 210/2, 215, 215/3, 221b, 221g. OZ člen 380.
poenostavljena prisilna poravnava - uporaba pravil o prisilni poravnavi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove - vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - zamudne obresti
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču tožnice v odgovoru na pritožbo, da predmetni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo (221g. člen ZFPPIPP). Za te postopke se namreč v skladu z 221b. členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena tega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene prisilne poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo. Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova (prim. VSM sklep I Cpg 167/2015, VSL sklep II Cpg 636/2016, VSL sodba I Cpg 467/2017 in druge). Sodno prakso, na katero se sklicuje pritožba (VSL sodba II Cpg 1050/2015), je nadomestila obsežnejša, novejša sodna praksa, ki enotno stoji na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.
izgubljeni dobiček - pogodbena odškodninska odgovornost - zastaranje - vedenje o škodi in povzročitelju
Gre za kontinuirano nastajajočo škodo (izgubljeni dobiček v višini mesečne tržne najemnine), katere zastaranje začne teči, ko takšna škoda začne nastajati oziroma ko oškodovanec izve za njen nastanek in povzročitelja, pri čemer pritožba zaključkov sodišča prve stopnje glede zavedanja tožnice v letu 2009 o škodi in o povzročitelju ne izpodbija. V skladu s prvim in drugim odstavkom 352. člena OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala. Navedenega ne more spremeniti zatrjevanje, da toženka kontinuirano (protipravno) ne prepusti posesti, in pavšalno navajanje, da se je škoda eksponentno povečevala.
ZPrCP člen 109, 109/2, 109/2-1, 110, 110, 110/2, 110/2-4. OZ člen 179, 921.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - zavarovalni primer - prometna nesreča - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - domneva o alkoholiziranosti - obvestilo policiji o prometni nezgodi - izmik preizkusu alkoholiziranosti - prometna nesreča i. kategorije - dokazna ocena - AO plus zavarovanje - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Pravilna in skladna s stališči sodne prakse je presoja sodišča prve stopnje, da zgolj s tem, ko voznik o prometni nesreči ni takoj obvestil policije, domneva njegove alkoholiziranosti še ni bila vzpostavljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029471
SPZ člen 2, 92, 99, 210, 211, 213, 226, 233. OZ člen 2, 3, 614.
reivindikacijska tožba - negatorna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - stvarna služnost - osebna služnost - prekarij - priposestvovanje - neprava stvarna služnost - pravni naslov za uporabo nepremičnine - pravni naslov za uporabo tujih nepremičnin - raba tuje stvari - numerus clausus stvarnih pravic - najemna pogodba za nedoločen čas - materialno procesno vodstvo
Samo stvarna pravica je lahko podlaga za trajno, neomejeno, "v neskončnost trajajočo" uporabo tuje stvari.
Stvarna služnost je ustanovljena v korist določene nepremičnine (gospodujoče zemljišče), izvršuje pa se na drugem zemljišču (služeče zemljišče). Vsaka stvarna služnost izhaja iz povezanosti dveh nepremičnin, ta namen pa je v koristi, ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospodujoči nepremičnini. Če v pogodbi o "služnostni pravici" sploh ni opredeljeno gospodujoče zemljišče, taka pogodba ne more ustanavljati stvarne služnosti, ampak kvečjemu osebno.
Pogodbo, ki dovoljuje drugi stranki postavitev križa na zemljišču prve stranke, brez ustanovitve stvarne pravice ali opredelitve trajanja uporabe tuje stvari, je mogoče opredeliti kot prekarij.