Za čas izvršitve trajajočih kaznivih dejanj velja namreč čas, ko je protipravno stanje prenehalo, in sicer tako v zvezi z zastaranjem kot tudi s storilčevo starostjo ter vprašanjem kateri zakon je treba uporabiti.
Zagovorničina ugotovitev, da se je začelo kaznivo dejanje izvrševati v letu 2009, dokončalo pa v letu 2010 je sicer pravilna, vendar zaradi v 18. členu KZ-1 sprejete delavnostne teorije, po kateri se šteje, da je kaznivo dejanje izvršeno takrat, ko je storilec delal (storitev) ali bi moral delati (opustitev) ne glede na to, kdaj je nastala posledica, v obravnavani zadevi zastaranje kazenskega pregona še ni nastopilo, saj začne teči od izvršitve zadnjega dviga (transakcije), kar je v obravnavanem primeru od 23. 7. 2010 dalje, in glede na zastaralni rok 10 let, zastara 23. 7. 2020.
OZ člen 168, 179, 182. ZPrCP člen 45, 45/1. ZPP člen 286.
denarna odškodnina - prometna nesreča - vzdrževanje ceste - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - hitrost vožnje - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - spolzko cestišče
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožnik na odseku, kjer je prišlo do prometne nesreče, vozil z manjšo hitrostjo od predpisane, in da je imel cestni ustroj v kritičnem ovinku neobičajno nizek koeficient trenja za mokro asfaltno površino, okoli 0,3, ki je enak koeficientu trenja vlažnega snega. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v danih razmerah, ob sicer lepem vremenu brez padavin, nezasneženem in nepoledenelem vozišču, takšne drsnosti vozišča v ovinku tožnik ni mogel pričakovati. K pričakovanosti takšnega vozišča tožnika ne more zavezovati niti prometni znak "spolzko vozišče", na katerega se sklicujeta pritožbi in tudi prisotnost le-tega pred krajem dogodka, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja odločilnega dejstva v zvezi z oceno o pričakovanosti ovire, na kakršno je tožnik pri vožnji po glavni cesti II. reda naletel. Izvedenec namreč ugotavlja torni koeficient okoli 0,3, ki velja za vlažen sneg, medtem ko je tožnik v danih razmerah sicer bil dolžan pričakovati tudi vlago na vozišču, a je torni koeficient vlažnega zglajenega asfalta po navedbi izvedenca višji, 0,55. Tožnik je hitrost vožnje vozila tudi prilagodil prometnemu znaku za omejitev hitrosti in vozil s hitrostjo manjšo od dovoljene, ki pa vseeno ni bila dovolj nizka, da bi sporni del vozišča uspel varno prevoziti, saj tako ekstremne drsnosti vozišča v danih razmerah ni mogel pričakovati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00034651
ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/11, 392, 392/1. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 54, 20, 20/2.
kaznivo dejanje pranja denarja - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - oprostilna sodba - pritožba državnega tožilca - izločitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izostala dokazna ocena izpovedi priče - poslovanje z off-shore družbami - finančna piramida - združitev kazenskih postopkov - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pritožba utemeljeno uveljavlja še, ko navaja, da je ta kršitev podana, ker se sodišče prve stopnje pri presoji, ali je obdolženki utemeljeno očitana storitev kaznivega dejanja pranja denarja, ni opredelilo do okoliščine, ali ji je mogoče očitati, da bi morala in mogla vedeti, da je bil denar pridobljen s kaznivim dejanjem, torej ali ji je mogoče očitati storitev navedenega kaznivega dejanja iz petega v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 245. člena KZ-1.17. Ker gre za obsežno zadevo, ki obsega presojo obširne kriminalne dejavnosti, kazniva dejanja pa naj bi obdolžena M.V. in D.I. storila v sostorilstvu z M.P. in U.Š., že sam očitek njihovega med seboj povezanega ravnanja, opisanega v obtožbi, in presoja dejanskega stanja, terjata vsaj obravnavo obdolžene M.V. in D.I. v enotnem postopku, če že M.P. in U.Š. organom pregona nista dosegljiva. Sodišče prve stopnje bo zato pred ponovnim sojenjem postopek zoper obdolženo M.V. in obdolženega D.I. združilo ter v zadevi ponovno razsodilo in odpravilo kršitve, ki so bile ugotovljene v obeh pritožbenih postopkih in so terjale razveljavitev prvostopenjskih sodb.
Četudi bi bila v času spornih prenosov in dvigov z računa pokojnika obdolženka prepričana, da je edina (oporočna) dedinja, je to povsem irelevantno, saj je kaznivo dejanje storila šele v trenutku sklepanja sodne poravnave - takrat jo je pričela zavezovati garantna dolžnost, torej dolžnost, da bi oškodovanki razkrila vse relevantne informacije.
Višje sodišče toženčevega ravnanja, da je pritožbo poslal na nepristojno sodišče, ne more opredeliti kot očitne pomote niti ga ne more pripisati toženčevi nevednosti, saj je napaka dvojna – napačno je naslovno sodišče, pa tudi sodišče, na katerega je toženec pritožbo poslal, kljub temu da mu je bilo povsem jasno, pred katerim sodišče teče postopek.
ZFPPIPP člen 384, 386, 399, 399/2-2, 399/3, 399/4, 401.
odpust obveznosti - ovire za odpust - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ponovni predlog za odpust obveznosti
Prej v zakonu ni bilo izrecne določbe, kot je sedaj 2. alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Vendar pa so sodišča že pred tem določila v zvezi z odpustom obveznosti razlagala tako, da ponovni odpust obveznosti, ko je že prišlo do ustavitve postopka odpusta obveznosti in zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ni dopusten, če je bil prvotni predlog zavrnjen zaradi kršitev obveznosti stečajnega dolžnika ali zaradi prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim položajem. Pri institutu odpusta obveznosti namreč ne gre za pravico v običajnem civilnopravnem pomenu, temveč za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00031126
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
kolektivni delovni spor - začasna odredba - dogovor o zagotavljanju materialnih pogojev za sindikalno delo
Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta kot pogoj za odpoved pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata določila, da mora stranka podati pisno odpoved pogodbe s šestmesečnim odpovednim rokom in da mora stranka, ki pogodbo odpove, pripraviti predlog nove pogodbe in jo posredovati v pregled drugi pogodbeni stranki. Predlagatelj je potrdil, da je nasprotni udeleženec večkrat pripravil predlog nove pogodbe in jo posredoval predlagatelju, ki pa se s predlogom ni strinjal, zato se z nasprotnim udeležencem o končni vsebini pogodbe nista mogla dogovoriti. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da glede na razpoložljivo spisovno dokumentacijo v tej fazi postopka, ko je vložen le predlog predlagatelja in predlog za izdajo začasne odredbe, ni mogoče s stopnjo verjetnosti ugotoviti, da bi bila odpoved pogodbe nezakonita.
ustavitev izvršbe - nadaljevanje izvršilnega postopka - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - konec izvršilnega postopka
Tako teorija, kot tudi sodna praksa ločita ustavitev izvršbe in ustavitev oziroma konec postopka. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje uspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka. Po pojasnjenem so bili izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe, ne pa tudi za ustavitev postopka.
poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - nadaljevanje izvršilnega postopka
Za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave.
V skupnem znesku terjatev upnika v posodobljenem seznamu terjatev morajo biti vsebovane tako vse njegove glavne kot tudi vse njegove stranske terjatve (stroški postopka, obresti), za katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava.
spor majhne vrednosti - neplačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - stroški postopka - ustavitev postopka - sklenitev sodne poravnave - res transacta
Sodišče prve stopnje je z drugim odstavkom izreka izpodbijanega sklepa tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške, ki jih je tožena stranka priglasila v ugovoru zoper sklep o izvršbi, vloženem v izvršilnem postopku. Vprašanje povrnitve teh stroškov pa sta pravdni stranki že pred tem rešili s sklenitvijo omenjene sodne poravnave. Ker je sodišče prve stopnje o teh stroških ponovno odločilo, je kršilo 308. člen ZPP.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska zasedenost - posebne okoliščine - strokovna usposobljenost - prostorske in strokovne zmožnosti zavoda - zdravstveno stanje stranke v postopku - varstveni ukrep - razlogi za razvrstitev v posebej varovani oddelek - shizofrenija - uživalec prepovedanih drog - neskladje zakona z ustavo
Želje osebe, ki se jo namešča v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, so le ena od okoliščin, ki se upošteva pri odločitvi o namestitvi. Treba je upoštevati posebne okoliščine in mnenje zavoda, kamor naj se oseba namesti (79. člen ZDZdr). Za kakšne storitve institucionalnega varstva je posamezen zavod usposobljen, je pomembnejše od želje obravnavane osebe, zato bi se moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo, v kateri zavod bo namestilo nasprotnega udeleženca, prepričati glede zmožnosti zavoda za izvajanje nasprotnemu udeležencu potrebnih storitev. Da nasprotni udeleženec namestitev v SVZ C. odklanja in da je zavod že dvakrat zapustil, v okoliščinah konkretnega primera ne more biti odločilno. Pomembneje je, da se najde za nasprotnega udeleženca taka namestitev, ki bo zagotavljala njegovemu stanju ustrezno institucionalno obravnavo.
Odreditev ukrepa, s katerim se osebi z duševno motnjo omejuje osebna svoboda, mora zasledovati varstveni in terapevtski cilj. Namestitev nasprotnega udeleženca mora biti ustrezna za izvrševanje ukrepa za zagotavljanje obeh ciljev.
Naloga sodišča je torej, da glede na okoliščine vsakega konkretnega primera presodi, kam naj namesti v postopku obravnavano osebo. Naloga izvršilne veje oblasti pa je, da zagotovi možnosti za izvajanje sprejetih zakonov. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da nasprotni udeleženec glede na svoje zdravstveno stanje nujno potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, zato mora biti nameščen v ustrezno institucionalno okolje. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-477/18 z dne 23. 5. 2019 ugotovilo neskladje ZDZdr z Ustavo, ker zakonodajalec ukrepa namestitve v varovani oddelek SVZ očitno ni zasnoval tako, da bi sodiščem omogočil izbiro ustanove, ki je ustrezna z vidika zagotavljanja varnosti in uresničevanja terapevtskega cilja ukrepa v izvršitveni fazi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00032815
ZP-1 člen 202.e, 202.e/5.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da so določbe 202. a in 202. d člena ZP-1 neustavne, saj ob upoštevanju petega odstavka 202. e člena ZP-1 najdaljša preizkusna doba dejansko ne znaša 2 leti, temveč 3 leta, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da temu ni tako. Preizkusna doba je namreč obdobje, v katerem lahko pride do preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že zaradi prekrška, za katerega so storilcu izrečene najmanj 3 kazenske točke, medtem ko lahko do preklica odložitve zaradi storitve prekrška oz. prekrškov, storjenih v času od izteka preizkusne dobe do pravnomočnosti dokončne odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pride le v primeru, če storilec (bodisi z enim, bodisi z večimi prekrški) ponovno doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja 18 kazenskih točk.
izvršba na premičnine - prodaja zarubljene premičnine - vrednost premičnin - ugotavljanje vrednosti - ocena vrednosti - cenitev izvršitelja - cenilni zapisnik - višina kupnine - poplačilo upnika - poplačilo upnika v premičninski izvršbi - smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine - ugotovljena vrednost nepremičnine
Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je izvršiteljica dolžničino zarubljeno vozilo Seat Ibiza ponovno ocenila, kar je sodišču pojasnil že v vlogi z dne 17. 5. 2019 in 11. 6. 2019, posledično pa je napačno zaključilo, da je vozilo kupil za manj, kot je znašala njegova ugotovljena vrednost.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. ZSICT člen 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
stroški postopka o prekršku - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - parkirnina - stroški odvetniških storitev
Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov v tem, da izvedenec ni materialno prikrajšan zaradi prihoda na sodišče zaradi podajanja ustnega podajanja izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko prišel na sodišče in podal ustno mnenje. Zato je v celoti pritrditi sodišču prve stopnje, da izvedenec ni upravičen do povračila 0,90 EUR za plačilo parkirnine, ker tudi sam navaja, da je dejansko niti ni plačal, strošek s plačevanjem letne dovolilnice za parkiranje v II. coni pa ni mogoče pripisati posamezni zadevi, saj je očitno, da to dovolilnico izvedenec uporablja neomejeno.
Do povračila stroškov zastopanja po odvetniku bi izvedenec bil upravičen le v primeru, če bi ga tudi dejansko zastopal odvetnik in bi mu dejansko nastali stroški (izdatki) v zvezi s plačilom storitev zastopanja odvetniku. Če izvedenec za varstvo svojih pravic skrbi sam, in v tem smislu ″sam opravlja delo odvetnika″, ne more biti upravičen do ″plačila″ za vloge, ki jih je sam sestavil, saj v tem primeru ni materialno prikrajšan za sredstva, ki jih je moral plačati nekomu za sestavo vloge. Tako izvedenec poleg tega, da s pritožbo niti ni uspel, nikakor ne more biti upravičen do povračila stroškov po Odvetniški tarifi za pritožbo, ki jo je sestavil sam.
gradbena pogodba - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - zadržanje dela plačila - ugovor znižanja plačila - konkretizacija zahtevka - sklepčnost ugovora na znižanje plačila
Ugovor znižanja plačila je povsem samostojen zahtevek, ki ga mora stranka konkretizirati in utemeljiti in predvsem jasno uveljaviti. Ugovor znižanja plačila ni samo obrambno sredstvo, s katerim se tožena stranka kot naročnik brani zoper zahtevek izvajalca po plačilu, pač pa z njim naročnik aktivno uveljavlja svojo oblikovalno pravico, da naj se vrednost dela zaradi napake zniža za določen znesek. Tako kot mora tožeča stranka pojasniti višino svoje terjatve, mora tožena stranka pojasniti, zakaj šteje, da je vrednost izvršenega dela zaradi napak za natanko 1.500,00 EUR nižja v primerjavi z vrednostjo izvršenega dela brez napake, ter na kakšni podlagi in ob upoštevanju česa je prišla do tega zneska.
ZPP člen 24, 24/1, 30, 32, 32/2, 32/2-8, 481, 481/2.
stvarna pristojnost - pristojnost za spore v stečajnem postopku - spor zaradi motenja posesti - vpliv na obseg stečajne mase
Motenjska pravda že zaradi svoje narave in pravnih posledic, ki jih prinaša, ne more biti "v zvezi s stečajnim postopkom". Ker je odločitev v motenjskem sporu le prehodne oz. provizorične narave, saj se v njej ne odloča o pravici do posesti (npr. o tem, kdo je lastnik prostorov in opreme v poslovnih prostorih), ne more vplivati na oblikovanje stečajne mase1 in je nasprotno gledišče Okrajnega sodišča v Mariboru pravno zmotno. Vprašanje varovanja predmetov (pred nadaljnjo obrabo, poškodovanjem, itd.), ki bodo morda nekoč tvorili stečajno maso2, v tej zvezi ni pravno relevantno; pomembno je le vprašanje možnosti neposrednega vpliva tega spora na stečajno maso v smislu njenega povečanja ali zmanjšanja. Takšnega učinka pa obravnavani spor, ne glede na njegov končni razplet, nima.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - trajanje pridržanja - paranoidna shizofrenija
Daljši čas zdravljenja je potreben, ker zdravila ob uvajanju potrebujejo čas petih tednov, da izrazijo svoje delovanje na bolezenske znake do te mere, da bo pritožnik sprejel druge oblike zdravljenja in bo sposoben pri njih sodelovati.
zavrnitev zahteve za preiskavo - ponovna uvedba kazenskega postopka - utemeljen sum - novi dokazi - ponovna ocena dokazov - izpovedba priče - zloraba notranje informacije
Glede na določbo 409. člena ZKP se lahko na zahtevo upravičenega tožilca kazenski postopek znova uvede, če se predložijo novi dokazi, na podlagi katerih se zunajobravnavni senat lahko prepriča, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka. Za nadaljevanje kazenskega pregona, torej ne zadošča, da se tožilec sklicuje na nova dejstva in na njihovi podlagi zahteva ponovno oceno prejšnjega dokaznega gradiva. Zakon zahteva, da mora tožilec predložiti nove dokaze, da so podani pogoji za uvedbo preiskave oziroma vložitve neposredne obtožnice. Novi dokazi niso samo tisti, ki so nastali po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi zahteve za preiskavo, temveč tudi tisti, ki so že prej obstajali, pa tožilec zanje ni vedel. Seveda pa lahko tožilec na podlagi novih dokazov navaja tudi nova dejstva, ki utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.
Dejanska etažna lastnina v obliki nedokončane etažne lastnine ali navidezne solastnine po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo. Takih razmerij ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine v okviru 70. člena SPZ, ampak na podlagi 107. člena SPZ.