ZFPPIPP člen 384, 386, 399, 399/2-2, 399/3, 399/4, 401.
odpust obveznosti - ovire za odpust - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ponovni predlog za odpust obveznosti
Prej v zakonu ni bilo izrecne določbe, kot je sedaj 2. alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Vendar pa so sodišča že pred tem določila v zvezi z odpustom obveznosti razlagala tako, da ponovni odpust obveznosti, ko je že prišlo do ustavitve postopka odpusta obveznosti in zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ni dopusten, če je bil prvotni predlog zavrnjen zaradi kršitev obveznosti stečajnega dolžnika ali zaradi prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim položajem. Pri institutu odpusta obveznosti namreč ne gre za pravico v običajnem civilnopravnem pomenu, temveč za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-1, 405, 405/5. ZDavP-2 člen 353, 353/1.
ovira za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - namen odpusta obveznosti
Ni mogoče sprejeti dolžničine (sicer gole) trditve, da ni vedela, ali mora oddajati obračune prispevkov, da je spraševala o tem računovodkinjo, ki ji naj o tem ne bi vedela nič povedati, ko pa ji je pristojni državni organ to vsakič znova skozi več let napisal v odločbi.
Namen izvedbe dokaza je ugotavljanje resničnosti trditev o dejstvih. Če teh ni oziroma so nekonkretizirane, je dopolnjevanje trditvene podlage na tak način nedopustno.
izločitev dokazov - predkazenski postopek - pregon po uradni dolžnosti - predlagalni delikt - tatvina - velika tatvina - prikrivanje - podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nosilci elektronskih naprav kot dokaz - doktrina plain view - pregled in prepisovanje kazenskih spisov
Pri tako imenovanih predlagalnih deliktih se storilec preganja po uradni dolžnosti, vendar glede dopustnosti pregona zakon upošteva interes oškodovanca, saj je njegov predlog procesna predpostavka, da lahko državni tožilec začne in vztraja pri kazenskem pregonu.
Upoštevajoč določbo tretjega odstavka 154. člena ZKP ni dopustno dokazov, pridobljenih na podlagi odredb po 149.b členu ZKP, uporabiti pri kaznivih dejanjih tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1. Ne glede na to, da so bili sporni izsledki sicer pridobljeni zakonito, se jih ne sme uporabiti v predmetnem postopku za kazniva dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, zato jih je potrebno iz spisa izločiti.
Za čas izvršitve trajajočih kaznivih dejanj velja namreč čas, ko je protipravno stanje prenehalo, in sicer tako v zvezi z zastaranjem kot tudi s storilčevo starostjo ter vprašanjem kateri zakon je treba uporabiti.
Zagovorničina ugotovitev, da se je začelo kaznivo dejanje izvrševati v letu 2009, dokončalo pa v letu 2010 je sicer pravilna, vendar zaradi v 18. členu KZ-1 sprejete delavnostne teorije, po kateri se šteje, da je kaznivo dejanje izvršeno takrat, ko je storilec delal (storitev) ali bi moral delati (opustitev) ne glede na to, kdaj je nastala posledica, v obravnavani zadevi zastaranje kazenskega pregona še ni nastopilo, saj začne teči od izvršitve zadnjega dviga (transakcije), kar je v obravnavanem primeru od 23. 7. 2010 dalje, in glede na zastaralni rok 10 let, zastara 23. 7. 2020.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00031126
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
kolektivni delovni spor - začasna odredba - dogovor o zagotavljanju materialnih pogojev za sindikalno delo
Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta kot pogoj za odpoved pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata določila, da mora stranka podati pisno odpoved pogodbe s šestmesečnim odpovednim rokom in da mora stranka, ki pogodbo odpove, pripraviti predlog nove pogodbe in jo posredovati v pregled drugi pogodbeni stranki. Predlagatelj je potrdil, da je nasprotni udeleženec večkrat pripravil predlog nove pogodbe in jo posredoval predlagatelju, ki pa se s predlogom ni strinjal, zato se z nasprotnim udeležencem o končni vsebini pogodbe nista mogla dogovoriti. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da glede na razpoložljivo spisovno dokumentacijo v tej fazi postopka, ko je vložen le predlog predlagatelja in predlog za izdajo začasne odredbe, ni mogoče s stopnjo verjetnosti ugotoviti, da bi bila odpoved pogodbe nezakonita.
ustavitev izvršbe - nadaljevanje izvršilnega postopka - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - konec izvršilnega postopka
Tako teorija, kot tudi sodna praksa ločita ustavitev izvršbe in ustavitev oziroma konec postopka. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje uspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka. Po pojasnjenem so bili izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe, ne pa tudi za ustavitev postopka.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. ZSICT člen 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
stroški postopka o prekršku - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - parkirnina - stroški odvetniških storitev
Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov v tem, da izvedenec ni materialno prikrajšan zaradi prihoda na sodišče zaradi podajanja ustnega podajanja izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko prišel na sodišče in podal ustno mnenje. Zato je v celoti pritrditi sodišču prve stopnje, da izvedenec ni upravičen do povračila 0,90 EUR za plačilo parkirnine, ker tudi sam navaja, da je dejansko niti ni plačal, strošek s plačevanjem letne dovolilnice za parkiranje v II. coni pa ni mogoče pripisati posamezni zadevi, saj je očitno, da to dovolilnico izvedenec uporablja neomejeno.
Do povračila stroškov zastopanja po odvetniku bi izvedenec bil upravičen le v primeru, če bi ga tudi dejansko zastopal odvetnik in bi mu dejansko nastali stroški (izdatki) v zvezi s plačilom storitev zastopanja odvetniku. Če izvedenec za varstvo svojih pravic skrbi sam, in v tem smislu ″sam opravlja delo odvetnika″, ne more biti upravičen do ″plačila″ za vloge, ki jih je sam sestavil, saj v tem primeru ni materialno prikrajšan za sredstva, ki jih je moral plačati nekomu za sestavo vloge. Tako izvedenec poleg tega, da s pritožbo niti ni uspel, nikakor ne more biti upravičen do povračila stroškov po Odvetniški tarifi za pritožbo, ki jo je sestavil sam.
izvršba na premičnine - prodaja zarubljene premičnine - vrednost premičnin - ugotavljanje vrednosti - ocena vrednosti - cenitev izvršitelja - cenilni zapisnik - višina kupnine - poplačilo upnika - poplačilo upnika v premičninski izvršbi - smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine - ugotovljena vrednost nepremičnine
Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je izvršiteljica dolžničino zarubljeno vozilo Seat Ibiza ponovno ocenila, kar je sodišču pojasnil že v vlogi z dne 17. 5. 2019 in 11. 6. 2019, posledično pa je napačno zaključilo, da je vozilo kupil za manj, kot je znašala njegova ugotovljena vrednost.
spor majhne vrednosti - neplačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - stroški postopka - ustavitev postopka - sklenitev sodne poravnave - res transacta
Sodišče prve stopnje je z drugim odstavkom izreka izpodbijanega sklepa tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške, ki jih je tožena stranka priglasila v ugovoru zoper sklep o izvršbi, vloženem v izvršilnem postopku. Vprašanje povrnitve teh stroškov pa sta pravdni stranki že pred tem rešili s sklenitvijo omenjene sodne poravnave. Ker je sodišče prve stopnje o teh stroških ponovno odločilo, je kršilo 308. člen ZPP.
poenostavljena prisilna poravnava - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - nadaljevanje izvršilnega postopka
Za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave.
V skupnem znesku terjatev upnika v posodobljenem seznamu terjatev morajo biti vsebovane tako vse njegove glavne kot tudi vse njegove stranske terjatve (stroški postopka, obresti), za katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00032815
ZP-1 člen 202.e, 202.e/5.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da so določbe 202. a in 202. d člena ZP-1 neustavne, saj ob upoštevanju petega odstavka 202. e člena ZP-1 najdaljša preizkusna doba dejansko ne znaša 2 leti, temveč 3 leta, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da temu ni tako. Preizkusna doba je namreč obdobje, v katerem lahko pride do preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že zaradi prekrška, za katerega so storilcu izrečene najmanj 3 kazenske točke, medtem ko lahko do preklica odložitve zaradi storitve prekrška oz. prekrškov, storjenih v času od izteka preizkusne dobe do pravnomočnosti dokončne odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pride le v primeru, če storilec (bodisi z enim, bodisi z večimi prekrški) ponovno doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja 18 kazenskih točk.
gradbena pogodba - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - zadržanje dela plačila - ugovor znižanja plačila - konkretizacija zahtevka - sklepčnost ugovora na znižanje plačila
Ugovor znižanja plačila je povsem samostojen zahtevek, ki ga mora stranka konkretizirati in utemeljiti in predvsem jasno uveljaviti. Ugovor znižanja plačila ni samo obrambno sredstvo, s katerim se tožena stranka kot naročnik brani zoper zahtevek izvajalca po plačilu, pač pa z njim naročnik aktivno uveljavlja svojo oblikovalno pravico, da naj se vrednost dela zaradi napake zniža za določen znesek. Tako kot mora tožeča stranka pojasniti višino svoje terjatve, mora tožena stranka pojasniti, zakaj šteje, da je vrednost izvršenega dela zaradi napak za natanko 1.500,00 EUR nižja v primerjavi z vrednostjo izvršenega dela brez napake, ter na kakšni podlagi in ob upoštevanju česa je prišla do tega zneska.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska zasedenost - posebne okoliščine - strokovna usposobljenost - prostorske in strokovne zmožnosti zavoda - zdravstveno stanje stranke v postopku - varstveni ukrep - razlogi za razvrstitev v posebej varovani oddelek - shizofrenija - uživalec prepovedanih drog - neskladje zakona z ustavo
Želje osebe, ki se jo namešča v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, so le ena od okoliščin, ki se upošteva pri odločitvi o namestitvi. Treba je upoštevati posebne okoliščine in mnenje zavoda, kamor naj se oseba namesti (79. člen ZDZdr). Za kakšne storitve institucionalnega varstva je posamezen zavod usposobljen, je pomembnejše od želje obravnavane osebe, zato bi se moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo, v kateri zavod bo namestilo nasprotnega udeleženca, prepričati glede zmožnosti zavoda za izvajanje nasprotnemu udeležencu potrebnih storitev. Da nasprotni udeleženec namestitev v SVZ C. odklanja in da je zavod že dvakrat zapustil, v okoliščinah konkretnega primera ne more biti odločilno. Pomembneje je, da se najde za nasprotnega udeleženca taka namestitev, ki bo zagotavljala njegovemu stanju ustrezno institucionalno obravnavo.
Odreditev ukrepa, s katerim se osebi z duševno motnjo omejuje osebna svoboda, mora zasledovati varstveni in terapevtski cilj. Namestitev nasprotnega udeleženca mora biti ustrezna za izvrševanje ukrepa za zagotavljanje obeh ciljev.
Naloga sodišča je torej, da glede na okoliščine vsakega konkretnega primera presodi, kam naj namesti v postopku obravnavano osebo. Naloga izvršilne veje oblasti pa je, da zagotovi možnosti za izvajanje sprejetih zakonov. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da nasprotni udeleženec glede na svoje zdravstveno stanje nujno potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, zato mora biti nameščen v ustrezno institucionalno okolje. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-477/18 z dne 23. 5. 2019 ugotovilo neskladje ZDZdr z Ustavo, ker zakonodajalec ukrepa namestitve v varovani oddelek SVZ očitno ni zasnoval tako, da bi sodiščem omogočil izbiro ustanove, ki je ustrezna z vidika zagotavljanja varnosti in uresničevanja terapevtskega cilja ukrepa v izvršitveni fazi.
Toženec v pritožbi neutemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje o zavrnitvi pobotnega ugovora z navedbami, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo terjatve do tožnice, ki je bila priznana s sklepom okrajnega sodišča. Po določbi 311. člena OZ lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da morajo biti za procesni pobot terjatev izpolnjeni pogoji iz citirane določbe OZ, to so vzajemnost, istovrstnost, dospelost oziroma zapadlost in po sodni praksi še iztožljivost in likvidnost. Glede na to, da terjatev iz sklepa o izvršbi ni terjatev toženca do tožnice, temveč gre za terjatev toženčeve žene do tožnice, ni izpolnjen pogoj vzajemnosti terjatev, zato te terjatve ni mogoče pobotati s tožničino terjatvijo, ugotovljeno v tem sporu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00031916
ZDR-1 člen 6, 7.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - diskriminacija - neenaka obravnava - trditvena podlaga
Ni odločilna tožničina pritožbena navedba, da naj bi sodišče preveč pavšalno povzelo njene navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki jih je zato v obširni pritožbi še enkrat navedla. Sodišče v sodbi ni dolžno povzeti vseh navedb strank, mora pa obrazložiti, katere navedbe šteje kot odločilne za rešitev spora. S tem v zvezi pa je tudi vprašanje, ali je stranka sploh podala zadostne navedbe o odločilnih dejstvih.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da so tožničine navedbe, da je bila protipravno obravnavana glede na izobrazbo, premoženjsko stanje, družinske razmere, bolezensko stanje, presplošne, da bi bilo možno preveriti utemeljenost očitkov. S tem v zvezi tudi ne zadostuje prepis zakonskih določb npr. glede trpinčenja, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Tožničine trditve je pravilno ocenilo kot premalo konkretizirane, da bi opravičevale domnevo diskriminacije, ki bi jo tožena stranka morala ovreči po določbi 6. člena ZDR-1. Tožnica tudi ni določno opisala, na kakšen način naj bi bila izpostavljena žalitvam in neprimernemu vedenju. Zato sodišče tudi ni moglo preveriti, katera ravnanja tožene stranke naj bi bila protipravna. Nenazadnje niti iz pritožbe ne izhaja, katere so tiste konkretizirane navedbe, ki naj bi jih sodišče prve stopnje spregledalo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/1-2, 118, 118/1, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka podajo izpodbijane odpovedi utemeljevala (le) z dvema okoliščinama ‒ 1. da se je zaključila smučarska sezona in 2. da je v slabem finančnem stanju. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da navedeni okoliščini v konkretnem primeru ne moreta predstavljati utemeljenega odpovednega razloga, ker sta obstajali že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s tožnikom v letu 2015. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi zakonit ekonomski razlog za podajo odpovedi lahko predstavljala le kakšna nova (spremenjena) okoliščina, ki bi dodatno poslabšala finančno stanje že nekaj let insolventne tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil resničen razlog za prenehanje potrebe po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v spremenjeni organizaciji dela. Tožena stranka je namreč v postopku na prvi stopnji zakonitost odpovedi utemeljevala z navedbami, da je že v jeseni 2016 spremenila organizacijo dela tako, da je direktor prevzel tudi opravljanje tožnikovih delovnih nalog, ter da je v marcu 2017 tožnikovo delovno mesto formalno ukinila. Ker pa tožena stranka tega (organizacijskega) razloga v odpovedi ni zatrjevala, je sodišče prve stopnje povzete navedbe tožene stranke, pri katerih vztraja tudi v pritožbi, pravilno štelo kot pravno neupoštevne in s tem neutemeljene.
zavrnitev zahteve za preiskavo - ponovna uvedba kazenskega postopka - utemeljen sum - novi dokazi - ponovna ocena dokazov - izpovedba priče - zloraba notranje informacije
Glede na določbo 409. člena ZKP se lahko na zahtevo upravičenega tožilca kazenski postopek znova uvede, če se predložijo novi dokazi, na podlagi katerih se zunajobravnavni senat lahko prepriča, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka. Za nadaljevanje kazenskega pregona, torej ne zadošča, da se tožilec sklicuje na nova dejstva in na njihovi podlagi zahteva ponovno oceno prejšnjega dokaznega gradiva. Zakon zahteva, da mora tožilec predložiti nove dokaze, da so podani pogoji za uvedbo preiskave oziroma vložitve neposredne obtožnice. Novi dokazi niso samo tisti, ki so nastali po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi zahteve za preiskavo, temveč tudi tisti, ki so že prej obstajali, pa tožilec zanje ni vedel. Seveda pa lahko tožilec na podlagi novih dokazov navaja tudi nova dejstva, ki utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.
Za prenos zadošča navedba obveznosti na način, da jo je mogoče identificirati in ni potrebna konkretna navedba višine in podlage, kot se neutemeljeno zavzema dolžnik v pritožbi.
Učinki zastaranja niso nastopili zaradi pretrganja zastaranja, saj je izvršilni postopek VL 76888/2008, sicer na druga izvršilna sredstva kot v obravnavani zadevi, še v teku. V drugem izvršilnem postopku teče izvršba na druga izvršilna sredstva, zato ne gre za identična zahtevka. Postopka zato nista v odnosu litispendence.