postopek za zavarovanje dokazov - predlog za zavarovanje dokazov - objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokazov - trditvena podlaga - izvedenec - izvedensko mnenje
Poseben (nepravdni) postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine, v katerem lahko sodeluje tudi (poseben) kvalificiran organ - poravnalni odbor (v katerega so vključeni kvalificirani strokovnjaki s področja prava, računovodstva, financ ali revizije) po ZGD-1 ne pomeni ovire za (predhodno) vložitev predloga za zavarovanje dokazov (264. člen ZPP).
Ugotavljanje vrednosti podjetij, ki ga izvedenci opravljajo v sodnih postopkih, je večinoma retrospektivna ocena preteklega obdobja, za kar so usposobljeni, pravo tako pa za to ugotavljanje obstajajo ustrezne metode (postopki oziroma znanja).
Pri presoji, ali je nevarnost, da kakšnega dokaza pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti, podana, zadostuje sicer objektivna nevarnost za njegovo bodočo izvedbo, a morajo biti tudi v zvezi z njo podane ustrezno konkretizirane navedbe.
Podaljšanje pripora je utemeljeno tudi v luči kriterijev iz 20. člena Ustave Republike Slovenije. S svojim početjem obdolženec pomeni, predvsem upoštevaje izsledke izvedenca psihiatrične stroke, hudo potencialno nevarnost za telesno integriteto oškodovanke J. R., glede na to, kar je povedal kot priča zaslišani J. R. pa tudi za druge ljudi, živeče v njegovi okolici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029967
OZ člen 190, 198.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - neupravičena uporaba tuje stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - neupravičena pridobitev - prikrajšanje - obogatitev - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme - pravni naslov - pravna podlaga
Med pravdnima strankama je spor o zahtevku tožnikov kot solastnikov nepremičnine zoper toženca, ki nista izkazala niti lastninske pravice niti druge stvarne ali pogodbene pravice do uporabe nepremičnine. V takšnem razmerju zadošča, da tožeča stranka zatrjuje in dokaže, da je izključna lastnica sporne nepremičnine in da jo tožena stranka brezplačno uporablja, pri tem pa za brezplačno uporabo nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni strani in obogatitvi na drugi strani. Zmotno je zato stališče pritožbe, da tožniki zato, ker lahko tudi sami sporni del svoje nepremičnine (dovozno cesto) uporabljajo (skupaj s toženci), niso prikrajšani. Prav tako je neutemeljeno vztrajanje, da obogatitve tožene stranke ni mogoče denarno ovrednotiti, ker naj bi sporno dovozno pot lahko uporabljali (poleg tožnikov in toženk) tudi lastniki sosednjih nepremičnin.
ločitvena pravica - izločitvena pravica - posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine - posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko - hipotekarno zavarovanje - zavarovanje denarne terjatve - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - napotitveni sklep - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - revizija - zaznamba izrednega pravnega sredstva
Iz prvega, drugega in tretjega odstavka 308. člena ZFPPIPP izhaja, da če je prerekana upnikova ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, mora tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, vložiti proti upniku tisti, ki je ločitveno pravico prerekal. Iz Končnega seznama z dne 30. 9. 20119 izhaja, da je ločitveno pravico upnika E., ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, prerekal upravitelj. Zato ima upnik E. v svoji pritožbi prav, da bi moral biti na pravdo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena in tretjega odstavka 308. člena ZFPPIPP napoten upravitelj. Pri tem je bila terjatev preizkušena in vključena v seznam v skladu z določbo 2. točke drugega odstavka 289.a člena ZFPPIPP, kar pomeni, da zanjo velja glede napotitve na pravdo enako pravilo kot za ločitveno pravico.
V zvezi z odločanjem o napotitvi na ustrezen postopek glede obstoja izločitvene pravice gre za specifičen primer, ki po mnenju pritožbenega sodišča ne terja nobene dodatne sodne intervencije oziroma aktivnosti ne upravitelja in ne upnikov. V konkretnem primeru je pravdni postopek I P 160/2014, ki je tekel za ugotovitev obstoja lastninske pravice stečajnega dolžnika, pravnomočno zaključen. Zaradi odločanja o reviziji, vloženi zoper odločbo sodišča druge stopnje v prej navedenem pravdnem postopku, pa je prišlo do specifične situacije, v kateri ni mogoče uporabiti procesnih pravil iz 301. člena ZFPPIPP, saj Vrhovno sodišče Republike Slovenije za odločitev o reviziji ne potrebuje nobenega dodatnega procesnega sklepa. Poleg tega bo z objavo sklepa o preizkusu terjatev (morebitni) razlog za prekinitev pravdnega postopka prenehal.
Glede na določbo tretjega odstavka 214. člena ZD v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, ni več šlo za sporazumno predložitev dogovora o delitvi dediščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve. Zato sodišče spornega dednega dogovora z dne 21.8.2018 ne bo moglo povzeti v sklep o dedovanju. Poleg tega dedni dogovor ni bil sklenjen pred sodiščem sodno na zapisnik in potrjen s podpisom pred sodnikom. Sporazum o delitvi, ki je vnešen v izrek sklepa o dedovanju, ima v vsem učinek sodne poravnave (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 21. - 22.12.1983, Poročilo VSS 2/83, stran 31).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00030306
DZ člen 241, 256, 262, 265. ZNP-1 člen 5, 6, 6/2, 34, 42, 57, 58, 59. ZPP člen 78, 339, 339/2, 339/2-11. ZNP člen 46.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - začasni skrbnik - po uradni dolžnosti začet postopek - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - skrbnik za poseben primer - poslovna sposobnost - domneva poslovne sposobnosti - pravdna sposobnost - pravica do izjave - dopustitev pritožbe - navzkrižje interesov - pravočasne trditve - nova dejstva in novi dokazi - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
ZNP-1 ne vsebuje več določb o delnem in popolnem odvzemu poslovne sposobnosti. Navedeni pravni institut za ureditev osebnega statusa posameznika so nadomestila določila DZ o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo.
Začasna skrbnica ima v odgovoru na pritožbo prav, da stranka, ki ni pravdno sposobna, ne more veljavno opravljati pravdnih dejanj, niti sama, niti po odvetnici, ki jo je pooblastila. Pogoj za veljavnost takih dejanj je odobritev njenega skrbnika. Kljub temu nasprotni udeleženki v tem nepravdnem postopku, kjer se ureja njen osebni status postavitve pod skrbništvo, ni mogoče odvzeti pravice do izjave.
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je namreč v tem, da so v postopku varovani interesi pravdno nesposobne stranke, ne pa morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.
Že dejstvo, da je začasna skrbnica poskušala z nasprotno udeleženko dvakrat skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju oziroma o preužitku, vzpostavlja sum o navzkrižju interesov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029718
OZ člen 87. ZGD-1 člen 235, 235/2. ZIZ člen 270, 270/1, 270/3.
zavarovanje denarne terjatve - zavarovanje bodoče terjatve - začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za začasno odredbo - razmerje med družbo in delničarji - izplačilo dividend - prenos delnic - veljavnost pravnega posla - ničnost - zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve - posledice ničnosti - vpis v delniško knjigo
Pomembno je razlikovati pravno razmerje med delničarjem in družbo - izdajateljico delnic na eni strani in pravno razmerje med delničarji oziroma delničarji in tretjimi osebami na drugi strani. Vprašanje veljavnosti prenosa delnic je vprašanje razmerja med odsvojiteljem in pridobiteljem delnic, ki se obravnava po splošnih obligacijskih pravilih o veljavnosti pravnih poslov.
Posledica ničnosti je po 87. členu OZ vračilo na podlagi ničnega posla dobljenega vključno s plodovi. Ker ničnost pravnega posla učinkuje od njegove sklenitve dalje, torej v obravnavanem primeru pomeni, da dolžnik nikoli ni postal delničar izdajatelja delnic, v kolikor bi se pravnomočno izkazal prenos delnic nanj za ničnega. Vendar v razmerju do družbe velja kot njen delničar tisti, ki je kot delničar vpisan v delniško knjigo, zato je za družbo irelevantno, ali je tako legitimirani delničar pravi ali nepravi delničar. Delniška družba sme in mora dividende izplačati le tistemu, ki je na določen presečni dan vpisan v delniško knjigo. Temu delničarju veljavno izpolnjuje svoje obveznosti izplačila dividend, zato zoper nepravega delničarja nima terjatve na povračilo izplačanih dividend iz naslova neopravičene obogatitve.
Preozko je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi bilo z izdajo začasne odredbe preprečeno izplačilo vmesnih dividend dolžniku, s tem pa terjatev upnika do dolžnika sploh ne bo mogla nastati. V konkretnem primeru je namen zavarovanja, da se denarna sredstva, ki bi lahko bila izplačana neupravičeni osebi, zavarujejo tako, da do konca postopka z njimi ne more razpolagati nobena od strank.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - stroški prevoza - popolna škoda - izguba na zaslužku - pogodba o delu - neto znesek
Glede škode iz naslova prevoznih stroškov v zvezi z zdravljenjem se toženka neutemeljeno zavzema za to, da se tožniku za to škodo prizna (nižja) odškodnina v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. V izpodbijani sodbi prisojen prevozni strošek povezan z zdravljenjem v višini 0,37 EUR/km je pravilen in v skladu z novejšo (večinsko) prakso višjih sodišč, ki ji je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče. Tožnik je namreč v skladu z določilom 169. člena OZ upravičen do popolne škode, ki zajema tako strošek za porabo goriva, kot tudi strošek zaradi obrabe vozila. V takih primerih se priznava strošek za prevožen kilometer v znesku 0,37 EUR, ki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja predstavlja znesek neobdavčene kilometrine za vsak prevožen kilometer službenega potovanja.
Iz elektronskega sporočila ne izhaja, da je toženec soglašal z obstojem spornega dolga. Toženec je namreč zapisal, da bo navedeni znesek 2.500,00 EUR A. A. „posodil (nepovratno seveda torej podaril)“. Na podlagi te izjave je pravilen zaključek, da ni šlo za pripoznavo spornega dolga ne z izjavo v tem sporočilu ne s plačilom zneska 2.500,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00030427
URS člen 54. ZZZDR člen 123. ZPP člen 413.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - preživnina - dolžnost preživljanja otrok - preživninske zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - življenjski standard - otrokove potrebe - preživninsko breme - porazdelitev preživninskega bremena - otroški dodatek - neupoštevanje otroškega dodatka - pritožbene novote - stroški postopka - prosti preudarek
Pri ugotavljanju otrokovih potreb gre vselej za oceno, računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj, zato matematičen pristop grajanja ne more biti uspešen. Ker sodišče sodi po stanju ob zaključku glavne obravnave, ni pomembno, če katerih stroškov v bodoče, čez pol leta ali leto, ne bo – da sedaj so (francoščina, obvezna ekskurzija), pa za pritožnico ni sporno. Višje sodišče še pripominja, da pojem otrokovih potreb ne krije le „obveznih ekskurzij“, temveč vse stroške, ki so potrebni za zdrav otrokov razvoj. Drugo vprašanje pa je, ali starša zmoreta kriti vse te stroške.
Pritožnica ugotavljanje njenih preživninskih zmožnosti zmotno razume kot ugotavljanje njenih prihodkov. Zato ni v prvi vrsti pomembno, koliko toženka zasluži, temveč koliko bi lahko zaslužila.
neplačevanje preživnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - zmožnost plačevanja preživnine
V opisu kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 mora biti zmožnost plačevanja preživnine konkretizirana z določno opredeljenimi obdolženčevimi viri finančnih sredstev oziroma že pridobljenimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi obdolženec preživninsko obveznost dejansko lahko poravnal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030544
KZ-1 člen 65, 65/3, 65/3-6, 65/3-7, 134a, 134a/1, 135, 135/1, 143, 143/6. ZKP člen 359, 364, 371, 371/1, 371/1-11.
zalezovanje - grožnja - zloraba osebnih podatkov - opis kaznivega dejanja - kazenska sankcija - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - vezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - prosta presoja dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih
Če v sodbenem izreku in tudi v obrazložitvi sodbe ni naveden pravni predpis za sprejeto odločitev (varstveno nadzorstvo v pogoji obsodbi), je podana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP (člen 364 v zvezi s členom 359 ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00034651
ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/11, 392, 392/1. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 54, 20, 20/2.
kaznivo dejanje pranja denarja - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - oprostilna sodba - pritožba državnega tožilca - izločitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izostala dokazna ocena izpovedi priče - poslovanje z off-shore družbami - finančna piramida - združitev kazenskih postopkov - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pritožba utemeljeno uveljavlja še, ko navaja, da je ta kršitev podana, ker se sodišče prve stopnje pri presoji, ali je obdolženki utemeljeno očitana storitev kaznivega dejanja pranja denarja, ni opredelilo do okoliščine, ali ji je mogoče očitati, da bi morala in mogla vedeti, da je bil denar pridobljen s kaznivim dejanjem, torej ali ji je mogoče očitati storitev navedenega kaznivega dejanja iz petega v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 245. člena KZ-1.17. Ker gre za obsežno zadevo, ki obsega presojo obširne kriminalne dejavnosti, kazniva dejanja pa naj bi obdolžena M.V. in D.I. storila v sostorilstvu z M.P. in U.Š., že sam očitek njihovega med seboj povezanega ravnanja, opisanega v obtožbi, in presoja dejanskega stanja, terjata vsaj obravnavo obdolžene M.V. in D.I. v enotnem postopku, če že M.P. in U.Š. organom pregona nista dosegljiva. Sodišče prve stopnje bo zato pred ponovnim sojenjem postopek zoper obdolženo M.V. in obdolženega D.I. združilo ter v zadevi ponovno razsodilo in odpravilo kršitve, ki so bile ugotovljene v obeh pritožbenih postopkih in so terjale razveljavitev prvostopenjskih sodb.
ZFPPIPP člen 384, 386, 399, 399/2-2, 399/3, 399/4, 401.
odpust obveznosti - ovire za odpust - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ponovni predlog za odpust obveznosti
Prej v zakonu ni bilo izrecne določbe, kot je sedaj 2. alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Vendar pa so sodišča že pred tem določila v zvezi z odpustom obveznosti razlagala tako, da ponovni odpust obveznosti, ko je že prišlo do ustavitve postopka odpusta obveznosti in zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ni dopusten, če je bil prvotni predlog zavrnjen zaradi kršitev obveznosti stečajnega dolžnika ali zaradi prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim položajem. Pri institutu odpusta obveznosti namreč ne gre za pravico v običajnem civilnopravnem pomenu, temveč za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi.
ZFPPIPP člen 348, 348-2, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 375, 375/2, 375/2-4, 375/3, 375/3-2, 376. ZGD-1 člen 7, 8. ZPFOLERD člen 3, 4. OZ člen 1012, 1012/1.
končno poročilo stečajnega upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - odgovornost za obveznosti - spregled pravne osebnosti - posebna pravila o stečajni masi - poroštvo
Če ima posamezni upnik do družbenika (občine) samostojno terjatev na pogodbenem (na primer prvi odstavek 1012. člena OZ) ali zakonskem temelju, bo to lahko uveljavljal v morebitnem pravdnem postopku, v katerem bo zoper občino uveljavljal terjatev na samostojni podlagi. Ne more pa to vplivati na končanje tega stečajnega postopka.
Višje sodišče toženčevega ravnanja, da je pritožbo poslal na nepristojno sodišče, ne more opredeliti kot očitne pomote niti ga ne more pripisati toženčevi nevednosti, saj je napaka dvojna – napačno je naslovno sodišče, pa tudi sodišče, na katerega je toženec pritožbo poslal, kljub temu da mu je bilo povsem jasno, pred katerim sodišče teče postopek.
Za čas izvršitve trajajočih kaznivih dejanj velja namreč čas, ko je protipravno stanje prenehalo, in sicer tako v zvezi z zastaranjem kot tudi s storilčevo starostjo ter vprašanjem kateri zakon je treba uporabiti.
Zagovorničina ugotovitev, da se je začelo kaznivo dejanje izvrševati v letu 2009, dokončalo pa v letu 2010 je sicer pravilna, vendar zaradi v 18. členu KZ-1 sprejete delavnostne teorije, po kateri se šteje, da je kaznivo dejanje izvršeno takrat, ko je storilec delal (storitev) ali bi moral delati (opustitev) ne glede na to, kdaj je nastala posledica, v obravnavani zadevi zastaranje kazenskega pregona še ni nastopilo, saj začne teči od izvršitve zadnjega dviga (transakcije), kar je v obravnavanem primeru od 23. 7. 2010 dalje, in glede na zastaralni rok 10 let, zastara 23. 7. 2020.
plačilo uporabnine - prenehanje najemne pogodbe - izročitev poslovnega prostora - izročitev ključev - dejanska oblast
Vse dokler je namreč toženka imela izvod ključev poslovnega prostora je imela tudi dejansko oblast nad tem prostorom v smislu, da je oz. bi lahko vanj kadarkoli vstopila in z njim ravnala kot posestnica, imela pa bi celo možnost tožnike izključiti od izvrševanja njihove posesti.