izvršilni stroški - stroški predloga za izvršbo - potrebnost stroškov - postopek izvršbe in zavarovanja
Ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, je on tisti, ki sprejema odločitev, ali bo predlagal neposredno uresničitev terjatve iz izvršilnega naslova s prisilnimi sredstvi (izvršbo), ali bo predlagal zgolj ustanovitev zastavne pravice za zavarovanje svoje denarne terjatve, ne da bi hkrati predlagal tudi prodajo predmeta izvršbe (zavarovanje).
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00031099
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 26, 26/1, 27, 27/1, 27/1-2. ZVEtL člen 16, 16/1, 20, 20/1, 20/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
vzpostavitev etažne lastnine - prijava udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - vročitev vloge
Sodišče prve stopnje Občine ni štelo kot udeleženke postopka po samem zakonu ter ji ni vročilo vseh potrebnih listin v skladu z določili ZVEtL, zaradi česar Občini ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj se o predlogu za vzpostavitev etažne lastnine na drvarnici (ko bi bil popoln) in vseh relevantnih listinah v tem pogledu ni mogla izjaviti.
ločitvena pravica - izločitvena pravica - posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine - posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko - hipotekarno zavarovanje - zavarovanje denarne terjatve - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - napotitveni sklep - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - revizija - zaznamba izrednega pravnega sredstva
Iz prvega, drugega in tretjega odstavka 308. člena ZFPPIPP izhaja, da če je prerekana upnikova ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, mora tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, vložiti proti upniku tisti, ki je ločitveno pravico prerekal. Iz Končnega seznama z dne 30. 9. 20119 izhaja, da je ločitveno pravico upnika E., ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, prerekal upravitelj. Zato ima upnik E. v svoji pritožbi prav, da bi moral biti na pravdo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena in tretjega odstavka 308. člena ZFPPIPP napoten upravitelj. Pri tem je bila terjatev preizkušena in vključena v seznam v skladu z določbo 2. točke drugega odstavka 289.a člena ZFPPIPP, kar pomeni, da zanjo velja glede napotitve na pravdo enako pravilo kot za ločitveno pravico.
V zvezi z odločanjem o napotitvi na ustrezen postopek glede obstoja izločitvene pravice gre za specifičen primer, ki po mnenju pritožbenega sodišča ne terja nobene dodatne sodne intervencije oziroma aktivnosti ne upravitelja in ne upnikov. V konkretnem primeru je pravdni postopek I P 160/2014, ki je tekel za ugotovitev obstoja lastninske pravice stečajnega dolžnika, pravnomočno zaključen. Zaradi odločanja o reviziji, vloženi zoper odločbo sodišča druge stopnje v prej navedenem pravdnem postopku, pa je prišlo do specifične situacije, v kateri ni mogoče uporabiti procesnih pravil iz 301. člena ZFPPIPP, saj Vrhovno sodišče Republike Slovenije za odločitev o reviziji ne potrebuje nobenega dodatnega procesnega sklepa. Poleg tega bo z objavo sklepa o preizkusu terjatev (morebitni) razlog za prekinitev pravdnega postopka prenehal.
napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - pravica do dediščine - oporoka - veljavnost oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - manj verjetna pravica dediča
Sodišče je na pravdo pravilno napotilo dediča, ki pisne oporoke zapustnika, ki se nahaja v spisu in je bila razglašena, ne priznava kot pristne in pravno veljavne, vendar ne navede in ne izkaže, zakaj naj bi bila oporoka neveljavna oziroma nepristna.
Čeprav je javna dražba v sodnem postopku (po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)) urejena drugače kot javna dražba občinskega premoženja (po ZSPDSLS in uredbi), gre še vedno za javno dražbo, katere namen in cilj je z draženjem doseči čim višjo ceno (za dražitelja najugodnejšo prodajo ob danem in resnem povpraševanju). Pravno relevantno je bistvo javne dražbe, ki je v doseganju čim višje cene oziroma v draženju, in ne v tem, če javno dražbo izvaja sodišče ali občina. Pritožbeno sodišče v zvezi s slednjim ugotavlja, da je načelo gospodarnega ravnanja z omenjenim stvarnim premoženjem načelo, glede katerega je zagotovo sprejet splošni družbeni konsenz, saj varuje premoženje, ki služi zadovoljevanju splošnih družbenih interesov. Enako velja tudi glede javne dražbe, ki je neločljivo povezana z izpostavljenim načelom in glede katere je sprejet splošni družbeni konsenz, da je namenjena draženju s strani vseh zainteresiranih udeležencev in posledično doseganju čim višje prodajne cene za dražitelja (namenjena je gospodarnemu ravnanju s tem premoženjem). Pravdni stranki, ki sta obe imeli nesporno interes za nakup občinskega premoženja na javni dražbi, sta sklenili odplačen dogovor, da bo ena od njiju ″odstopila od javne dražbe″ oziroma da ne bo dražila, s čimer bo drugi omogočila nakup tega premoženja na javni dražbi. Predmetni dogovor ima vsekakor upošteven vpliv na rezultat javne dražbe, saj je zaradi njegove izvedbe le-ta osiromašena za enega izmed dražiteljev oziroma za to, da med dvema dražiteljema ne bo izvedeno draženje, s čimer je poseženo v samo bistvo javne dražbe, katere namen in cilj je doseganje čim višje cene oziroma draženje. Čim višjo ceno je mogoče doseči le z javno dražbo, katere namen je v draženju s strani vseh zainteresiranih subjektov. Dogovor, ki slednje izkrivlja, je nemoralen. Občina na javni dražbi ponudi premoženje v prodajo (ponudba) in omenjeni dogovor dejansko izkrivlja draženje (povpraševanje), zato gre za dogovor katerega bistvo nasprotuje moralnim načelom. Takšen dogovor oziroma njegov cilj vsekakor povzroča škodo tretjemu (občini in širši družbeni skupnosti).
Pravno podlago v zvezi z razlago določila 5. člena Pogodbe v delu, kjer je bila med pravdnima strankama dogovorjena oblika oziroma način podaje tožnikove odpovedne (odstopne) izjave, predstavljajo določila 82. člena OZ, pa tudi Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu še zlasti v prvem odstavku 13. člena, ki določa, da kadar zakon ali drug predpis določa pisno obliko, se šteje, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo.
Po elektronskem sporočilu poslana izjava o odstopu od pogodbe toženki, ki pomeni trajen pisen zapis, pomeni pisno sporočilo v obličnosti, kot je bila dogovorjena v 5. členu Pogodbe. Izražena volja zakonitega zastopnika tožnika, kot pravne osebe, pomeni namreč izraženo voljo tožnika. Podatki o tožniku in njegovem zakonitem zastopniku (direktorju) v samem ES, ki so namenjeni preverjanju pristnosti podatkov samega sporočila in identifikacije podpisnika, pa se glede na določilo tretjega in desetega odstavka 2. člena ZEPEP štejejo za elektronski podpis podpisnika, ki ga je ustvaril (ali je v njegovem imenu in v skladu z njegovo voljo bil ustvarjen).
postopek za zavarovanje dokazov - predlog za zavarovanje dokazov - objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokazov - trditvena podlaga - izvedenec - izvedensko mnenje
Poseben (nepravdni) postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine, v katerem lahko sodeluje tudi (poseben) kvalificiran organ - poravnalni odbor (v katerega so vključeni kvalificirani strokovnjaki s področja prava, računovodstva, financ ali revizije) po ZGD-1 ne pomeni ovire za (predhodno) vložitev predloga za zavarovanje dokazov (264. člen ZPP).
Ugotavljanje vrednosti podjetij, ki ga izvedenci opravljajo v sodnih postopkih, je večinoma retrospektivna ocena preteklega obdobja, za kar so usposobljeni, pravo tako pa za to ugotavljanje obstajajo ustrezne metode (postopki oziroma znanja).
Pri presoji, ali je nevarnost, da kakšnega dokaza pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti, podana, zadostuje sicer objektivna nevarnost za njegovo bodočo izvedbo, a morajo biti tudi v zvezi z njo podane ustrezno konkretizirane navedbe.
tožba za izterjavo prenesene terjatve - sklep o rubežu terjatve - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - dokazovanje plačila - obvestitev prevzemnika
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je tožena stranka sklep o rubežu terjatev, ki jih je imela do nje družba M. d. o. o., prejela dne 8. 1. 2017 in je tako vedela, da obveznosti iz najemne pogodbe z dne 1. 9. 2016 od tega dne dalje ne sme več poravnavati M. d. o. o., ampak jih mora poravnati tožeči stranki, saj je to jasno izhajalo iz sklepa o rubežu.
Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da tožena stranka ni trdila, da najemna pogodba z dne 1. 9. 2016 ne bi več veljala oziroma da v obdobju, na katerega se nanašajo vtoževane najemnine, teh iz kateregakoli drugega razloga ne bi bila dolžna plačevati. Prav tako ni ugovarjala višini tožbenega zahtevka, kot je to ugotovilo že sodišče prve stopnje.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi XI Ips 24616/2018 z dne 7. 2. 2019 zavzelo stališče, da "odreditev pripora pod odložnim rokom, ki je vezan na datum izteka zaporne kazni, ni neobičajna, niti nezakonita. Posamezne okoliščine, ki ustrezajo kriterijem za ugotavljanje ponovitvene nevarnosti, običajno ne obstajajo le v nekem določenem historičnem trenutku, zaradi česar je obstoj okoliščin, upoštevaje njihovo naravo, mogoče predvideti tudi določen čas vnaprej". Pritožbeno sodišče pa k temu še dodaja, da je ponovitvena nevarnost pri obdolžencu A. A. glede na obširne razloge povsem predvidljiva.
ZFPPIPP člen 348, 348-2, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 375, 375/2, 375/2-4, 375/3, 375/3-2, 376. ZGD-1 člen 7, 8. ZPFOLERD člen 3, 4. OZ člen 1012, 1012/1.
končno poročilo stečajnega upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - odgovornost za obveznosti - spregled pravne osebnosti - posebna pravila o stečajni masi - poroštvo
Če ima posamezni upnik do družbenika (občine) samostojno terjatev na pogodbenem (na primer prvi odstavek 1012. člena OZ) ali zakonskem temelju, bo to lahko uveljavljal v morebitnem pravdnem postopku, v katerem bo zoper občino uveljavljal terjatev na samostojni podlagi. Ne more pa to vplivati na končanje tega stečajnega postopka.
plačilo uporabnine - prenehanje najemne pogodbe - izročitev poslovnega prostora - izročitev ključev - dejanska oblast
Vse dokler je namreč toženka imela izvod ključev poslovnega prostora je imela tudi dejansko oblast nad tem prostorom v smislu, da je oz. bi lahko vanj kadarkoli vstopila in z njim ravnala kot posestnica, imela pa bi celo možnost tožnike izključiti od izvrševanja njihove posesti.
Četudi bi bila v času spornih prenosov in dvigov z računa pokojnika obdolženka prepričana, da je edina (oporočna) dedinja, je to povsem irelevantno, saj je kaznivo dejanje storila šele v trenutku sklepanja sodne poravnave - takrat jo je pričela zavezovati garantna dolžnost, torej dolžnost, da bi oškodovanki razkrila vse relevantne informacije.
OZ člen 168, 179, 182. ZPrCP člen 45, 45/1. ZPP člen 286.
denarna odškodnina - prometna nesreča - vzdrževanje ceste - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - hitrost vožnje - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - spolzko cestišče
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožnik na odseku, kjer je prišlo do prometne nesreče, vozil z manjšo hitrostjo od predpisane, in da je imel cestni ustroj v kritičnem ovinku neobičajno nizek koeficient trenja za mokro asfaltno površino, okoli 0,3, ki je enak koeficientu trenja vlažnega snega. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v danih razmerah, ob sicer lepem vremenu brez padavin, nezasneženem in nepoledenelem vozišču, takšne drsnosti vozišča v ovinku tožnik ni mogel pričakovati. K pričakovanosti takšnega vozišča tožnika ne more zavezovati niti prometni znak "spolzko vozišče", na katerega se sklicujeta pritožbi in tudi prisotnost le-tega pred krajem dogodka, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja odločilnega dejstva v zvezi z oceno o pričakovanosti ovire, na kakršno je tožnik pri vožnji po glavni cesti II. reda naletel. Izvedenec namreč ugotavlja torni koeficient okoli 0,3, ki velja za vlažen sneg, medtem ko je tožnik v danih razmerah sicer bil dolžan pričakovati tudi vlago na vozišču, a je torni koeficient vlažnega zglajenega asfalta po navedbi izvedenca višji, 0,55. Tožnik je hitrost vožnje vozila tudi prilagodil prometnemu znaku za omejitev hitrosti in vozil s hitrostjo manjšo od dovoljene, ki pa vseeno ni bila dovolj nizka, da bi sporni del vozišča uspel varno prevoziti, saj tako ekstremne drsnosti vozišča v danih razmerah ni mogel pričakovati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030544
KZ-1 člen 65, 65/3, 65/3-6, 65/3-7, 134a, 134a/1, 135, 135/1, 143, 143/6. ZKP člen 359, 364, 371, 371/1, 371/1-11.
zalezovanje - grožnja - zloraba osebnih podatkov - opis kaznivega dejanja - kazenska sankcija - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - vezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - prosta presoja dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih
Če v sodbenem izreku in tudi v obrazložitvi sodbe ni naveden pravni predpis za sprejeto odločitev (varstveno nadzorstvo v pogoji obsodbi), je podana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP (člen 364 v zvezi s členom 359 ZKP).
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-1, 405, 405/5. ZDavP-2 člen 353, 353/1.
ovira za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - namen odpusta obveznosti
Ni mogoče sprejeti dolžničine (sicer gole) trditve, da ni vedela, ali mora oddajati obračune prispevkov, da je spraševala o tem računovodkinjo, ki ji naj o tem ne bi vedela nič povedati, ko pa ji je pristojni državni organ to vsakič znova skozi več let napisal v odločbi.
izločitev dokazov - predkazenski postopek - pregon po uradni dolžnosti - predlagalni delikt - tatvina - velika tatvina - prikrivanje - podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nosilci elektronskih naprav kot dokaz - doktrina plain view - pregled in prepisovanje kazenskih spisov
Pri tako imenovanih predlagalnih deliktih se storilec preganja po uradni dolžnosti, vendar glede dopustnosti pregona zakon upošteva interes oškodovanca, saj je njegov predlog procesna predpostavka, da lahko državni tožilec začne in vztraja pri kazenskem pregonu.
Upoštevajoč določbo tretjega odstavka 154. člena ZKP ni dopustno dokazov, pridobljenih na podlagi odredb po 149.b členu ZKP, uporabiti pri kaznivih dejanjih tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1. Ne glede na to, da so bili sporni izsledki sicer pridobljeni zakonito, se jih ne sme uporabiti v predmetnem postopku za kazniva dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, zato jih je potrebno iz spisa izločiti.