OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029718
OZ člen 87. ZGD-1 člen 235, 235/2. ZIZ člen 270, 270/1, 270/3.
zavarovanje denarne terjatve - zavarovanje bodoče terjatve - začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za začasno odredbo - razmerje med družbo in delničarji - izplačilo dividend - prenos delnic - veljavnost pravnega posla - ničnost - zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve - posledice ničnosti - vpis v delniško knjigo
Pomembno je razlikovati pravno razmerje med delničarjem in družbo - izdajateljico delnic na eni strani in pravno razmerje med delničarji oziroma delničarji in tretjimi osebami na drugi strani. Vprašanje veljavnosti prenosa delnic je vprašanje razmerja med odsvojiteljem in pridobiteljem delnic, ki se obravnava po splošnih obligacijskih pravilih o veljavnosti pravnih poslov.
Posledica ničnosti je po 87. členu OZ vračilo na podlagi ničnega posla dobljenega vključno s plodovi. Ker ničnost pravnega posla učinkuje od njegove sklenitve dalje, torej v obravnavanem primeru pomeni, da dolžnik nikoli ni postal delničar izdajatelja delnic, v kolikor bi se pravnomočno izkazal prenos delnic nanj za ničnega. Vendar v razmerju do družbe velja kot njen delničar tisti, ki je kot delničar vpisan v delniško knjigo, zato je za družbo irelevantno, ali je tako legitimirani delničar pravi ali nepravi delničar. Delniška družba sme in mora dividende izplačati le tistemu, ki je na določen presečni dan vpisan v delniško knjigo. Temu delničarju veljavno izpolnjuje svoje obveznosti izplačila dividend, zato zoper nepravega delničarja nima terjatve na povračilo izplačanih dividend iz naslova neopravičene obogatitve.
Preozko je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi bilo z izdajo začasne odredbe preprečeno izplačilo vmesnih dividend dolžniku, s tem pa terjatev upnika do dolžnika sploh ne bo mogla nastati. V konkretnem primeru je namen zavarovanja, da se denarna sredstva, ki bi lahko bila izplačana neupravičeni osebi, zavarujejo tako, da do konca postopka z njimi ne more razpolagati nobena od strank.
OZ člen 131, 131/1. URS člen 26. ZPP člen 7, 8, 337.
odškodninska odgovornost države za delo policije - protipravno ravnanje policista - spreminjanje navedb - sprememba trditvene podlage v pritožbenem postopku - način nastanka poškodb - vzrok nastanka poškodbe - dokazna ocena
Tožnik vseh elementov odškodninskega delikta ni izkazal (nedopustno ravnanje, vzročna zveza) - prekoračitev oz. protipravnost ravnanj zavarovanca toženke bi moral izkazati tožnik, kar pa mu ni uspelo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00029890
KZ-1 člen 235, 235/1. ZKP člen 248. ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZPUOOD člen 18.
ponareditev ali uničenje poslovnih listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - milejši zakon - blanketna norma - bilanca stanja - poslovna listina - računovodski izkazi - Slovenski računovodski standardi (SRS) - izvedenstvo - aktivni družbenik izbrisane družbe - odpust obveznosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb - družbeniki izbrisane družbe - sprememba zakona - poseg v pričakovane pravice
Določba šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP je bila razveljavljena z 18. členom ZPUOOD z dnem 17. 11. 2011, a se razveljavitev ne nanaša na družbenike izbrisanih družb do uveljavitve ZUPOOD, saj je za te ta zakon v 1. do 17. členu predvidel zgolj prekinitev postopkov na podlagi ZFPPIPP in možnost odpusta obveznosti v posebnem postopku, ki ga mora sprožiti dolžnik. Tudi navedene določbe ZPUOOD pa so bile razveljavljene z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 z obrazložitvijo, da gre pri tem za poseg v pridobljene oziroma pričakovane pravice oziroma upravičena pričakovanja upnikov do uveljavljanja svoje terjatve do družbenikov po do tedaj veljavnem pravu.
Predmet izvedenskega dela ne more biti razjasnitev pravnih vprašanj ali ocena izvedenih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029707
OZ člen 87, 87/1, 91, 131, 168, 168/3. ZPP člen 14, 246, 249.
ničnost pogodbe - kondikcijski zahtevek - višina nadomestila - ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba - kondikcijska terjatev - dve različni pravni podlagi - odškodninska podlaga - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - civilni delikt - elementi civilnega delikta - odškodninska terjatev - višina odškodninskega zahtevka - višina odškodnine - preprečitev povečanja premoženja - izgubljeni dobiček - izvedenina - cenitev - nagrada in stroški za izvedensko delo
Odločitev, da je pogodba nična, je pravnomočna in ne more biti predmet vnovičnega postopka pred pritožbenim sodiščem.
Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno nasprotuje vrnitvi, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, razen če zakon ne določa kaj drugega. Gre za prvine kondikcijskega zahtevka.
Pogodba je nična in toženec mora tožniku vrniti, kar je prejel na podlagi te pogodbe; ker pa to ni mogoče (nesporno dejstvo), mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba. Predmet novega sojenja je zgolj višina tega nadomestila.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo škodo opredelilo kot preprečitev povečanja premoženja prodajalcev (med njimi tožnika) oziroma izgubljeni dobiček, ki predstavlja razliko med kupnino, ki so jo prejeli, in kupnino, ki bi jo mogli prejeti, če ne bi bil podan razlog za ničnost pogodbe, in se pri tem oprlo na 91. člen OZ. Škodo, ki je tožniku nastala, tudi po oceni pritožbenega sodišče predstavlja preprečitev povečanja njegovega premoženja, in sicer jo predstavlja razlika med prejeto kupnino in tisto, ki jo je toženec prejel ob prodaji iste nepremičnine (pri čemer je tožniku in ostalima solastnikoma, kot izhaja iz kazenske obsodilne sodbe, nakazal le 294.000 EUR). Toda višje sodišče ne soglaša z materialnopravno presojo, da gre za škodo, ki bi bila v vzročni zvezi z ničnostjo pogodbe (91. člen OZ). Gre za škodo, ki je posledica civilnega delikta, katerega dejansko stanje je identično tistem v kazenskem postopku, za katerega je bil toženec obsojen.
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ); je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Iz kazenske in iz izpodbijane sodbe izhaja, da so tožnik in preostala lastnika tožencu nepremičnino prodali, misleč, da je vredna le 294.000 EUR, toženec pa je imel že od vsega začetka namen pridobiti protipravno premoženjsko korist (razliko do cene 5.882.000 EUR, za katero je že pred podpisom pogodbe s tožnikom vedel, da obstaja, saj je imel pisno ponudbo).
ZPP v prvem odstavku 246. člena določa, da izvedenec poda svoj izvid in mnenje, kar pomeni, da je njegovo delo praviloma sestavljeno iz dveh operacij - iz izvida in iz menja. Opravljene cenitve predstavljajo tisti del izvedenčevega dela, ki predstavljajo izvid oziroma podatke, ki so bili potrebni za izdelavo mnenja. Izvedenec teh stroškov zato ne more uveljavljati ločeno.
postopek za zavarovanje dokazov - predlog za zavarovanje dokazov - objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokazov - trditvena podlaga - izvedenec - izvedensko mnenje
Poseben (nepravdni) postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine, v katerem lahko sodeluje tudi (poseben) kvalificiran organ - poravnalni odbor (v katerega so vključeni kvalificirani strokovnjaki s področja prava, računovodstva, financ ali revizije) po ZGD-1 ne pomeni ovire za (predhodno) vložitev predloga za zavarovanje dokazov (264. člen ZPP).
Ugotavljanje vrednosti podjetij, ki ga izvedenci opravljajo v sodnih postopkih, je večinoma retrospektivna ocena preteklega obdobja, za kar so usposobljeni, pravo tako pa za to ugotavljanje obstajajo ustrezne metode (postopki oziroma znanja).
Pri presoji, ali je nevarnost, da kakšnega dokaza pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti, podana, zadostuje sicer objektivna nevarnost za njegovo bodočo izvedbo, a morajo biti tudi v zvezi z njo podane ustrezno konkretizirane navedbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030298
ZPP člen 8, 285, 286, 286/3, 286a, 286a/5. OZ člen 552. ZD člen 112, 112/2. Sodni red (1995) člen 223.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - nujni delež - pravica do nujnega deleža - izročilna pogodba - pravna narava pogodbe - neodplačnost pogodbe - soglasje zakonca - pogodbeno materialno pravo - oblikovanje tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - prekluzija - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - pravica do izjave - sodelovanje stranke v postopku
Sodišče prve stopnje je tožnico kljub njenim težavam s sluhom brez večjega truda zaslišalo, tožnica pa je na zastavljena vprašanja povsem smiselno odgovarjala. Glede na to, da ob svojem zaslišanju ni navajala, da slabo sliši ali da ne razume vprašanj, takšna pripomba pa ne z njene strani ne s strani njenega pooblaščenca ni bila podana niti ob zaslišanju toženke, ugotovljene okoliščine ne vzbujajo dvoma v tožničino zmožnost spremljanja in razumevanja obravnave.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje šele v kasnejši fazi postopka zavzelo pravilno stališče o učinku prekluzije, pomeni, da je sámo preprečilo relativno bistveno kršitev postopka, s katero bi bila obremenjena sodba, če tega ne bi storilo.
Po stališču pravne teorije, ki ji pritrjuje tudi sodna praksa, in na katero se opira tudi izpodbijana sodba, je zakonec izročitelja lahko upoštevan na dva načina: bodisi tako, da prejme del izročenega premoženja, bodisi da se strinja z izročitvijo, ne da bi prejel izročiteljevo premoženje. V obeh primerih nastopa kot stranka pogodbe in mora biti zato podano njegovo soglasje (strinjanje) z njeno vsebino.
Ker je tožnica kot izročiteljeva žena s pristopom k izročilni pogodbi z njeno vsebino soglašala, čeprav premoženja sama ni prejela, stanovanja, ki je bilo predmet izročitve, ni mogoče šteti za darilo in ni mogoče zahtevati njegove vrnitve v zapuščino.
stranska intervencija - priglasitev intervencije po pravnomočno končanem postopku
Iz spisa ne izhaja in tudi pritožnik ni izkazal, da bi bilo v konkretni pravdni zadevi vloženo izredno pravno sredstvo, temveč le, da je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Šele, če bo revizija dopuščena, bo lahko tožeča stranka vložila revizijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030981
ZIZ člen 272, 272/2, 272/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 33.
ureditvena začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - nastanek neznatne škode - motenje posesti - prepovedni del sklepa o motenju posesti - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek sodbe v nasprotju z obrazložitvijo - zmotna uporaba materialnega prava - izrek denarne kazni
Tožnica z ureditveno začasno odredbo ne more zahtevati varovanja javne varnosti, ampak zgolj začasno ureditev svojega spornega razmerja.
Pogoje za izdajo ureditvene začasne odredbe je treba razlagati restriktivno, saj se pravno varstvo dejansko konzumira brez izpeljave kontradiktornega postopka.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - prevajalske storitve - izgubljeni dohodek - vzročna zveza
Zaključek pritožnice, da je tožeča stranka od jeseni 2013 lahko opravljala delo prevajalke, je pravilen in temelji na listinski dokumentaciji v spisu, zato je vzrok za neprevajanje romana potrebno iskati izven sfere škode, ki jo je zakrivil zavarovanec tožene stranke.
V opisu kaznivega dejanja opredeljeno obdolženčevo ravnanje - ko je oškodovanki kontinuirano grozil, jo zmerjal in ob tem z njo grdo ravnal, jo opazoval in tudi pričakal v grmovju, večkrat zaklenil iz stanovanja in naganjal od doma, zaradi česar ji je povzročal strah, sram in vznemirjenost, ter dejstvo, da se je morala oškodovanka pred obdolžencem umikati tako znotraj stanovanja (ko se je zaradi strahu pred njim z otrokoma zaklenila v sobo), kot tudi iz stanovanja, v katerem je sicer prebivala in je bil njen dom ter zato iskati prenočišče drugje, povsem jasno opredeljuje podrejen položaj, v katerega je bila z ravnanjem obdolženca potisnjena.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor - postopek po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vsebinska presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka - gradbena dela - gradbena pogodba - neizvršena dela - negativno dejstvo
Upnik je za dolžnika dobavljal nasipni material, za katerega ni predložil certifikata o ustreznosti dobavljenega materiala, posledično pa naročnik dolžniku ustreznosti tega vgrajenega materiala ne prizna. Poleg tega je upnik za dolžnika rušil obstoječi objekt in odpeljal ruševine, a evidenčnih listov gradbenih odpadkov, ki so sestavni del dokumentacije za izdajo uporabnega dovoljenja, ni predložil. Posledično dolžnik sovjemu naročniku ne more izdati končne situacije za opravljeno delo. S temi trditvami je torej dolžnik trdil, da upnik ni v celoti izpolnil svojih obveznosti in tako zanikal obstoj temelja za nastanek upnikove terjatve. S tem je zatrjeval takšno pravno pomembno dejstvo, ki bi, če bi se izkazalo za resnično, lahko pripeljalo do zavrnitve upnikovega tožbenega zahtevka v pravdi. Ker gre za negativno dejstvo, dolžniku dokazov o tem ni bilo potrebno predlagati.
Presoje, ali dolžnikov ugovor vsebuje vse potrebne elemente po materialnem pravu in ali bo s predlaganimi dokazi, kadar je dokazno breme na njem, s svojim ugovorom tudi uspel, ne opravlja sodišče v izvršilnem postopku (na podlagi verodostojne listine), ampak se ta opravi šele v pravdnem postopku.
ločitvena pravica - izločitvena pravica - posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine - posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko - hipotekarno zavarovanje - zavarovanje denarne terjatve - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - napotitveni sklep - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - revizija - zaznamba izrednega pravnega sredstva
Iz prvega, drugega in tretjega odstavka 308. člena ZFPPIPP izhaja, da če je prerekana upnikova ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, mora tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, vložiti proti upniku tisti, ki je ločitveno pravico prerekal. Iz Končnega seznama z dne 30. 9. 20119 izhaja, da je ločitveno pravico upnika E., ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, prerekal upravitelj. Zato ima upnik E. v svoji pritožbi prav, da bi moral biti na pravdo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena in tretjega odstavka 308. člena ZFPPIPP napoten upravitelj. Pri tem je bila terjatev preizkušena in vključena v seznam v skladu z določbo 2. točke drugega odstavka 289.a člena ZFPPIPP, kar pomeni, da zanjo velja glede napotitve na pravdo enako pravilo kot za ločitveno pravico.
V zvezi z odločanjem o napotitvi na ustrezen postopek glede obstoja izločitvene pravice gre za specifičen primer, ki po mnenju pritožbenega sodišča ne terja nobene dodatne sodne intervencije oziroma aktivnosti ne upravitelja in ne upnikov. V konkretnem primeru je pravdni postopek I P 160/2014, ki je tekel za ugotovitev obstoja lastninske pravice stečajnega dolžnika, pravnomočno zaključen. Zaradi odločanja o reviziji, vloženi zoper odločbo sodišča druge stopnje v prej navedenem pravdnem postopku, pa je prišlo do specifične situacije, v kateri ni mogoče uporabiti procesnih pravil iz 301. člena ZFPPIPP, saj Vrhovno sodišče Republike Slovenije za odločitev o reviziji ne potrebuje nobenega dodatnega procesnega sklepa. Poleg tega bo z objavo sklepa o preizkusu terjatev (morebitni) razlog za prekinitev pravdnega postopka prenehal.
OZ člen 3, 39, 86, 86/1, 88, 239, 247. URS člen 82, 82/1. ZPos člen 2.
izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - prosto urejanje pogodbenih razmerij - pogodba - delna ničnost pogodbe - ničnost pogodbenega določila - poslanec - kandidatura - volilna kampanja - financiranje - izpolnitev obveznosti iz dvostranske pogodbe - kršitev pogodbe - poslanska skupina - izstop iz članstva - kaznovalna funkcija - povrnitev stroškov - pravna kvalifikacija terjatve - pravna podlaga tožbenega zahtevka - pogodbena kazen ali odškodnina ali dogovor - societas leonina - dvostranska vzajemna pogodba - višina zahtevka - vsebina dogovora - pogoj za sklenitev pogodbe - dopustna podlaga pogodbe
V Pogodbi o kandidaturi za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije je nična (le) določba 8. člena, ki kandidata zavezuje k odstopu s funkcije poslanca v primeru njegovega izstopa iz poslanske skupine (ali iz stranke), ker je v nasprotju z 82. členom Ustave. Pri ostalih dogovorjenih obveznosti toženca gre za dopustne dogovore v okviru avtonomnega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) oziroma pogodbenega razmerja med tožnico in tožencem. Pogodba lahko ostane v veljavi brez ničnega določila, zato (z izjemo obveznosti odstopa s funkcije poslanca) zavezuje obe pravdni stranki.
Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (prvi odstavek 247. člena OZ). Pogodbena kazen je civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti pogodbena stranka. Je instrument utrditve pogodbene obveznosti, hkrati pa v primeru kršitve pogodbe olajšuje položaj druge pogodbene stranke, ki mora dokazati le splošni predpostavki za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev, ne pa tudi obstoja škode.
Odločilno je, da tožnica ne izpodbija dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, da namen tega dogovora ni bil kaznovanje toženca zaradi izstopa oziroma da je bil namen v povrnitvi stroškov volilne kampanje. Če ne gre za kaznovalni namen, pa je zahtevek za plačilo, ki temelji na 7. členu Pogodbe, lahko le izpolnitveni zahtevek, kar je tožnica nenazadnje tudi sama navedla v tožbi in šele kasneje začela trditi, da gre za pogodbeno kazen. Ker sodišče na navedeno pravno podlago ni vezano, se je pravilno osredotočilo na trditev tožnice, da je za toženca z dnem izstopa iz stranke (tožnice) nastopila obveznost povrnitve sorazmernega dela stroškov volilne kampanje in zahtevek obravnavalo kot izpolnitveni na podlagi prvega odstavka 239. člena OZ. Povedano drugače, po presoji sodišča prve stopnje toženec ni dolžan povrniti sorazmernega dela stroškov volilne kampanje, ker je izstopil iz poslanske skupine oziroma stranke ali zato, ker bi z izstopom stranki povzročil škodo (kot posledico kršitve pogodbene obveznosti), ampak ker se je za primer izstopa tako (posebej) dogovoril.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00031099
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 26, 26/1, 27, 27/1, 27/1-2. ZVEtL člen 16, 16/1, 20, 20/1, 20/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
vzpostavitev etažne lastnine - prijava udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - vročitev vloge
Sodišče prve stopnje Občine ni štelo kot udeleženke postopka po samem zakonu ter ji ni vročilo vseh potrebnih listin v skladu z določili ZVEtL, zaradi česar Občini ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj se o predlogu za vzpostavitev etažne lastnine na drvarnici (ko bi bil popoln) in vseh relevantnih listinah v tem pogledu ni mogla izjaviti.
ZPP člen 25, 25/1. ZS člen 114, 114/3. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-55.
spor o pristojnosti v izvršbi - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - prebivališče dolžnika - katastrska občina
Planina pri Sevnici sodi v katastrsko občino 1161 Planina in tako v območje Okrajnega sodišča v Šentjurju.
neplačevanje preživnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - zmožnost plačevanja preživnine
V opisu kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 mora biti zmožnost plačevanja preživnine konkretizirana z določno opredeljenimi obdolženčevimi viri finančnih sredstev oziroma že pridobljenimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi obdolženec preživninsko obveznost dejansko lahko poravnal.
avtorski honorar - ugovor pasivne legitimacije - uporabnik avtorskega dela - organizator prireditve - lastnik prostora - zavezanec za plačilo
V avtorskem pravu je zavezanec za plačilo avtorskega honorarja uporabnik avtorskih del. Pri iskanju pravega uporabnika in pasivno legitimiranega zavezanca je treba izbirati glede na to, kdo ima običajne organizacijske dolžnosti in kdo prevzame ekonomsko tveganje prireditve, kar se kaže zlasti v obveznostih do izvajalcev in pridobivanju občinstva (javnosti). Uporabnik glasbe je tako oseba, ki je s tem dosegla določeno korist.
Ker toženka z organizacijo navedenih prireditev dejansko ni imela ničesar, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je toženka kljub temu zavezanka za plačilo avtorskega honorarja, ker je lastnica prostora, v katerem so se odvijale prireditve. Zgolj okoliščina lastništva prostora za sklep, da je toženka tudi uporabnica avtorskih del, ne zadošča, saj je za presojo, da je oseba uporabnik avtorskih del ključno, ali je imela oseba običajne organizacijske dolžnosti ali je prevzela ekonomsko tveganje prireditve, kar se kaže zlasti v obveznostih do izvajalcev in pridobivanju občinstva (javnosti) ter ali je imela od uporabe avtorskih del korist. Toženka ni bila niti soorganizatorka navedenih prireditev, saj pri njihovi dejanski organizaciji, pripravi in izvedbi v ničemer ni sodelovala.
Glede na določbo tretjega odstavka 214. člena ZD v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, ni več šlo za sporazumno predložitev dogovora o delitvi dediščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve. Zato sodišče spornega dednega dogovora z dne 21.8.2018 ne bo moglo povzeti v sklep o dedovanju. Poleg tega dedni dogovor ni bil sklenjen pred sodiščem sodno na zapisnik in potrjen s podpisom pred sodnikom. Sporazum o delitvi, ki je vnešen v izrek sklepa o dedovanju, ima v vsem učinek sodne poravnave (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 21. - 22.12.1983, Poročilo VSS 2/83, stran 31).
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 301, 301/2, 408, 408/2, 409, 409/1, 410, 410/1, 410/2.
priznanje terjatve v stečajnem postopku - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - sodba na podlagi pripoznave - postopek s pritožbo - pravni interes za pritožbo
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP), kar pomeni, da je s sklepom o preizkusu terjatev odločeno o zahtevku z učinkom pravnomočnosti. Drugačne odločitve s pritožbo tožena stranka tako ne more doseči.
Ob zgoraj navedenem se izkaže, da odpust obveznosti na vtoževano terjatev učinkuje. Zato tožena stranka tudi iz tega razloga nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.
procesne predpostavke za odločanje - predlog za ureditev meje - nepopoln predlog - poziv sodišča - navedba udeležencev - vročanje pisanj - naslov stranke - sporočitev dolžnikovega naslova - neznano prebivališče toženca - začasni zastopnik
Da lahko nepravdno sodišče začne z vsebinsko obravnavo predloga, mora biti ta formalno popoln. To med drugim pomeni, da morajo biti vsi udeleženci postopka tako označeni, da jim je mogoče vročiti sodna pisanja. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v pozivnem sklepu z dne 25. 2. 2019, bi moral predlagatelj, če ne more sporočiti pravilnega naslova nasprotnega udeleženca, predlagati postavitev začasnega zastopnika skladno z 82. členom ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 37. člena ZNP. Predlagatelj na poziv sodišča sploh ni odgovoril. Tako niso bile podane predpostavke za vsebinsko obravnavo predloga in je odločitev o zavrženju predloga na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP materialnopravno pravilna.