ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 301, 301/2, 408, 408/2, 409, 409/1, 410, 410/1, 410/2.
priznanje terjatve v stečajnem postopku - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - sodba na podlagi pripoznave - postopek s pritožbo - pravni interes za pritožbo
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP), kar pomeni, da je s sklepom o preizkusu terjatev odločeno o zahtevku z učinkom pravnomočnosti. Drugačne odločitve s pritožbo tožena stranka tako ne more doseči.
Ob zgoraj navedenem se izkaže, da odpust obveznosti na vtoževano terjatev učinkuje. Zato tožena stranka tudi iz tega razloga nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.
postopek za zavarovanje dokazov - predlog za zavarovanje dokazov - objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokazov - trditvena podlaga - izvedenec - izvedensko mnenje
Poseben (nepravdni) postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine, v katerem lahko sodeluje tudi (poseben) kvalificiran organ - poravnalni odbor (v katerega so vključeni kvalificirani strokovnjaki s področja prava, računovodstva, financ ali revizije) po ZGD-1 ne pomeni ovire za (predhodno) vložitev predloga za zavarovanje dokazov (264. člen ZPP).
Ugotavljanje vrednosti podjetij, ki ga izvedenci opravljajo v sodnih postopkih, je večinoma retrospektivna ocena preteklega obdobja, za kar so usposobljeni, pravo tako pa za to ugotavljanje obstajajo ustrezne metode (postopki oziroma znanja).
Pri presoji, ali je nevarnost, da kakšnega dokaza pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti, podana, zadostuje sicer objektivna nevarnost za njegovo bodočo izvedbo, a morajo biti tudi v zvezi z njo podane ustrezno konkretizirane navedbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029718
OZ člen 87. ZGD-1 člen 235, 235/2. ZIZ člen 270, 270/1, 270/3.
zavarovanje denarne terjatve - zavarovanje bodoče terjatve - začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za začasno odredbo - razmerje med družbo in delničarji - izplačilo dividend - prenos delnic - veljavnost pravnega posla - ničnost - zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve - posledice ničnosti - vpis v delniško knjigo
Pomembno je razlikovati pravno razmerje med delničarjem in družbo - izdajateljico delnic na eni strani in pravno razmerje med delničarji oziroma delničarji in tretjimi osebami na drugi strani. Vprašanje veljavnosti prenosa delnic je vprašanje razmerja med odsvojiteljem in pridobiteljem delnic, ki se obravnava po splošnih obligacijskih pravilih o veljavnosti pravnih poslov.
Posledica ničnosti je po 87. členu OZ vračilo na podlagi ničnega posla dobljenega vključno s plodovi. Ker ničnost pravnega posla učinkuje od njegove sklenitve dalje, torej v obravnavanem primeru pomeni, da dolžnik nikoli ni postal delničar izdajatelja delnic, v kolikor bi se pravnomočno izkazal prenos delnic nanj za ničnega. Vendar v razmerju do družbe velja kot njen delničar tisti, ki je kot delničar vpisan v delniško knjigo, zato je za družbo irelevantno, ali je tako legitimirani delničar pravi ali nepravi delničar. Delniška družba sme in mora dividende izplačati le tistemu, ki je na določen presečni dan vpisan v delniško knjigo. Temu delničarju veljavno izpolnjuje svoje obveznosti izplačila dividend, zato zoper nepravega delničarja nima terjatve na povračilo izplačanih dividend iz naslova neopravičene obogatitve.
Preozko je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi bilo z izdajo začasne odredbe preprečeno izplačilo vmesnih dividend dolžniku, s tem pa terjatev upnika do dolžnika sploh ne bo mogla nastati. V konkretnem primeru je namen zavarovanja, da se denarna sredstva, ki bi lahko bila izplačana neupravičeni osebi, zavarujejo tako, da do konca postopka z njimi ne more razpolagati nobena od strank.
tožba za izterjavo prenesene terjatve - sklep o rubežu terjatve - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - dokazovanje plačila - obvestitev prevzemnika
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je tožena stranka sklep o rubežu terjatev, ki jih je imela do nje družba M. d. o. o., prejela dne 8. 1. 2017 in je tako vedela, da obveznosti iz najemne pogodbe z dne 1. 9. 2016 od tega dne dalje ne sme več poravnavati M. d. o. o., ampak jih mora poravnati tožeči stranki, saj je to jasno izhajalo iz sklepa o rubežu.
Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da tožena stranka ni trdila, da najemna pogodba z dne 1. 9. 2016 ne bi več veljala oziroma da v obdobju, na katerega se nanašajo vtoževane najemnine, teh iz kateregakoli drugega razloga ne bi bila dolžna plačevati. Prav tako ni ugovarjala višini tožbenega zahtevka, kot je to ugotovilo že sodišče prve stopnje.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi XI Ips 24616/2018 z dne 7. 2. 2019 zavzelo stališče, da "odreditev pripora pod odložnim rokom, ki je vezan na datum izteka zaporne kazni, ni neobičajna, niti nezakonita. Posamezne okoliščine, ki ustrezajo kriterijem za ugotavljanje ponovitvene nevarnosti, običajno ne obstajajo le v nekem določenem historičnem trenutku, zaradi česar je obstoj okoliščin, upoštevaje njihovo naravo, mogoče predvideti tudi določen čas vnaprej". Pritožbeno sodišče pa k temu še dodaja, da je ponovitvena nevarnost pri obdolžencu A. A. glede na obširne razloge povsem predvidljiva.
V opisu kaznivega dejanja opredeljeno obdolženčevo ravnanje - ko je oškodovanki kontinuirano grozil, jo zmerjal in ob tem z njo grdo ravnal, jo opazoval in tudi pričakal v grmovju, večkrat zaklenil iz stanovanja in naganjal od doma, zaradi česar ji je povzročal strah, sram in vznemirjenost, ter dejstvo, da se je morala oškodovanka pred obdolžencem umikati tako znotraj stanovanja (ko se je zaradi strahu pred njim z otrokoma zaklenila v sobo), kot tudi iz stanovanja, v katerem je sicer prebivala in je bil njen dom ter zato iskati prenočišče drugje, povsem jasno opredeljuje podrejen položaj, v katerega je bila z ravnanjem obdolženca potisnjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029900
ZTLR člen 24, 25, 25/1, 25/5. ZVEtL-1 člen 43. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izločitev iz zapuščine - priposestvovanje - priposestvovalna doba - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - posest - dobrovernost graditelja - pridobitev lastninske pravice na originaren način - dogovor o skupni gradnji - nova stvar - funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - vlaganja v nepremičnino
Za presojo utemeljenosti postavljenega zahtevka na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu ni pravno pomembno, ali je bil tožnik dobroveren ali nedobroveren graditelj.
Dogovor o skupni gradnji izključuje uporabo določb o izvirni pridobitvi lastninske pravice. Bistvo ugovornih navedb tožencev je, da se je (z)gradila strojna lopa za potrebe kmetije tožnikove družine (v režiji in pretežno z denarnimi sredstvi staršev tožnika). Nato pa se je, na prošnjo tožnika, na podlagi skupnega dogovora in s skupnimi sredstvi, ta nadgradila za potrebe stanovanja tožnika. Navedba tožencev, da je šlo pri tem za pomoč tožniku, da (začasno) reši svoj stanovanjski problem, same narave gradnje ne spreminja. Na podlagi teh trditev tožencev zato (še) ni mogoče zaključiti, da je njihov ugovor, da je bil objekt zgrajen na podlagi skupnega dogovora ter s skupnim prizadevanjem in finančnimi prispevki zemljiškoknjižnega lastnika in preostalih članov družine, neutemeljen.
Ne glede na ugotovitev, da je tožnik v staro delavnico vzidal veliko okno, v njej ometal stene in strope, in s temi deli omogočil, da je bila stara zgradba primerna za opravljanje dejavnosti, obseg in narava opravljenih del ne omogočata zaključka, da se je s tem spremenila identiteta zgradbe. Gre zgolj za adaptacijska dela. Z vlaganji tožnika v staro delavnico torej ni nastala nova stvar.
Skladno s 335. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je nujna sestavina pritožbe tudi podpis pritožnika. Predmetna pritožba, ker ne vsebuje podpisa zakonitega zastopnika toženke, je nepopolna pritožba.
V konkretnem primeru ni dvoma, da pritožba, na katero se nanaša izpodbijani sklep, s strani pritožnika ni podpisana. Pritožnik v pritožbi oddajo nepodpisane pritožbe opravičuje s svojo nepazljivostjo, saj naj bi podpisan izvod pomotoma ostal pri njem, kar pa ne more biti podlaga za spremembo izpodbijane odločitve. ZPP namreč nepodpisanost pritožbe sankcionira ne glede na razlog zaradi katerega je do tega prišlo. Edino izjemo predstavlja položaj, v katerem je do vložitve nepopolne pritožbe prišlo zaradi napačnega ali pomanjkljivega pravnega pouka, česar pa pritožnik ne trdi.
Pravno podlago v zvezi z razlago določila 5. člena Pogodbe v delu, kjer je bila med pravdnima strankama dogovorjena oblika oziroma način podaje tožnikove odpovedne (odstopne) izjave, predstavljajo določila 82. člena OZ, pa tudi Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu še zlasti v prvem odstavku 13. člena, ki določa, da kadar zakon ali drug predpis določa pisno obliko, se šteje, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo.
Po elektronskem sporočilu poslana izjava o odstopu od pogodbe toženki, ki pomeni trajen pisen zapis, pomeni pisno sporočilo v obličnosti, kot je bila dogovorjena v 5. členu Pogodbe. Izražena volja zakonitega zastopnika tožnika, kot pravne osebe, pomeni namreč izraženo voljo tožnika. Podatki o tožniku in njegovem zakonitem zastopniku (direktorju) v samem ES, ki so namenjeni preverjanju pristnosti podatkov samega sporočila in identifikacije podpisnika, pa se glede na določilo tretjega in desetega odstavka 2. člena ZEPEP štejejo za elektronski podpis podpisnika, ki ga je ustvaril (ali je v njegovem imenu in v skladu z njegovo voljo bil ustvarjen).
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - zavrženje nepopolne vloge
Tožeča stranka se ni odzvala na pravilni poziv sodišča, da predloži pritožbo še v enem izvodu, saj je podal pritožbo le za sodišče. Ker toženec tega ni izpolnil, je sodišče moralo vlogo zavreči (šesti odstavek 108. člena ZPP).
OZ člen 158, 158/2, 174, 174/1,179. ZZZiv člen 11. ZPP člen 337, 337/1.
udarec - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stroški zdravljenja - odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival (pes) - odgovornost imetnika živali - varstvo živali - porazdelitev odgovornosti - samopomoč
K poškodovanju tožničinega psa sta prispevali obe pravdni stranki, tožnica zato, ker svojega psa ni obvladala, toženec pa zato, ker svojega psa ni imel na povodcu, kar je privedlo do tega, da sta se psa spopadla, pravdni stranki pa ju nato nista mogli dovolj hitro ločiti. Obe stranki sta torej zanemarili potrebno varstvo in nadzorstvo svoje živali (drugi odstavek 158. člena OZ). Sodišče prve stopnje je pri porazdelitvi odgovornosti (2/3 toženec, 1/3 tožnica) ustrezno upoštevalo vse ugotovljene okoliščine škodnega dogodka, pri tem pa je večjo težo pravilno pripisalo toženčevi opustitvi. Do te škode ne bi prišlo, če bi toženec ravnal v skladu z 11. členom Zakona o zaščiti živali, s čimer bi lahko preprečil, da se je njegov pes, ki mu je pred tem ušel na cesto, zagnal v tožničinega.
Nevarno situacijo je povzročil zavarovanec tožene stranke, ki bi moral predno je začel z zavijanjem levo pogledati v vzratno in zunanje ogledalo, po potrebi tudi preko ramena in preveriti ali je vozišče za njim prosto, da bi lahko neovirano za ostale udeležence v prometu izvedel manever zaviranja, nato pa zavil ostro levo preko vozišča po najkrajši poti. Že zato njegov prispevek k nastali nesreči nikakor ne more biti manjši od 50 %.
ZFPPIPP člen 22, 253. SPZ člen 43, 43/2, 45, 45/2, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1. ZGD-1 člen 410, 410/6, 475, 475/5.
ugotovitev lastninske pravice - izločitvena pravica - stvarni vložek - delniška družba - posest stanovanja - priposestvovanje - zakonita posest - zakonita in dobroverna posest - pravni naslov - veljaven pravni naslov - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - priposestvovalna doba - pogoji za priposestvovanje
Posest tožeče stranke je temeljila na Pogodbi o ustanovitvi delniške družbe, v kateri je lastnica nepremičnine to vložila kot stvarni vložek. Tak naslov daje podlago za pridobitev lastninske pravice (ne le pravico uporabe stvari).
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - tožba na ugotovitev lastninske pravice - meje tožbenega zahtevka - prepoved obremenitve nepremičnine - zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi - odgovor na pritožbo - pravica do pritožbe - pravni interes
Z začasno odredbo se lahko začasno zavaruje le terjatev, ki je predmet sodnega postopka (prvi odstavek 272. člena ZIZ ter prvi odstavek 273. člena ZIZ). Začasna odredba mora ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z njo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bo ugodeno tožbenemu zahtevku. Prav tak primer pa predstavlja predlagana začasna odredba - niti z ugoditvijo tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice tožnic na sporni nepremičnini toženi stranki ne bo in ne more biti prepovedano opravljanje procesnih dejanj v upravnih postopkih.
ZKolT člen 7, 7/2, 10, 10/2, 10/2-2, 27, 27/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kolektivna tožba - seznanitev s tožbo - prekinitev postopka - pravica do izjave
Podlaga za prekinitev postopka, ki teče na podlagi samostojne tožbe, je ugotovitev, da gre za isti primer množičnega oškodovanja, ki bo sicer predmet obravnave v postopku na podlagi vložene kolektivne tožbe. Nobenega dvoma ni, da je za tako presojo (tako sodišča kot strank) nujno poznavanje vsebine obeh tožb.
Ob obširni trditveni podlagi tožnice, so bile navedbe toženca izredno pavšalne in tudi takšne, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da toženec ni pravočasno grajal napak in da njegov ugovor v smeri znižanja kupnine ni utemeljen. Pritožbeno izpostavljanje, da se je toženec v postopku na prvi stopnji sojenja zastopal sam, predmetnega zaključka ne more spremeniti, saj gre za lastno odločitev toženca. Tožnica je obširno pojasnila razloge, zaradi katerih je tožencu izstavila dobropis, in med drugim izrecno izpostavila, da bi lahko šlo le za očitno napako, ki bi jo moral toženec uveljavljati nemudoma. Na te tožničine očitke je toženec pojasnil, da napake ni direktno reklamiral, ker je njegov kooperant les skobljal in je menil, da bo napaka izginila, kar pa se ni zgodilo, zato so les postopoma porabljali pri enem kupcu. Izpostavil je še, da je bila tožnica o slabi kvaliteti seznanjena in si je blago ogledala, pri čemer se je skliceval na dobropis z dne 16.4.2018. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno sledilo očitkom tožnice, da toženec napake ni pravočasno grajal, saj toženec niti ni podal trditvene podlage, ki bi sploh omogočala presojo, da je napako grajal skladno z določili OZ (nemudoma).
zapuščinski postopek - spor o obsegu zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - izločitveni zahtevek - prispevek k nastanku skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - umik tožbe
Pritožbena teza, da je bil sporen le ½ zapustnikov delež nepremičnine s parc. št. 918/3, k. o. ... (hiša na naslovu ...), medtem ko polovica hiše nesporno predstavlja pritožničin delež, je zmotna. Iz sodne poravnave v zadevi II P 834/2015 z dne 5. 10. 2016 namreč ne izhaja, da se nanaša le na zapustnikov ½ delež in ne na celotno nepremičnino. Pritožnica je tožbo iz naslova njenega (so)prispevka k skupnemu premoženju, pridobljenem v zakonski zvezi z zapustnikom, umaknila, pri tem pa iz sodne poravnave nikakor ne izhaja, da se je poravnava nanašala le na zapustnikov delež in da z njene strani zatrjevan polovični delež ni sporen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030411
OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 214, 214/2.
pogodbeno dogovorjen pavšalni znesek - plačilo pavšala - ključ delitve - pravica do plačila - obseg opravljene storitve - obseg izvedenih del - trditveno in dokazno breme - izvedba projekta - uporaba pogodbenih določil, kot se glasijo - jasna pogodbena določila - jezikovna razlaga - neprerekana dejstva
Dogovor o pavšalu pomeni, da tožeči stranki ni treba niti trditi niti dokazovati konkretnih storitev in opravil, ki jih je opravila v okviru s strani tožene stranke priznanih storitev pri sodelovanju pri vodenju projekta in tehnično-tehnološki podpori ter komercialni spremljavi projekta, ker je namen v pogodbi dogovorjenega pavšala prav v tem, da tožeči stranki konkretnega obsega in vrste dela in storitev ni treba dokazovati.