NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00031050
ZVEtL-1 člen 13, 13/6.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa
Obravnavani sklep temelji na določilu šestega odstavka 13. člena ZVETL-1. Na podlagi tega določila sodišče presoja zgolj o tem, ali je elaborat, ki ga je v obravnavani zadevi izdelal izvedenec geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.
ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - odstop terjatev - prenos terjatve na novega upnika - pogodba o prenosu terjatve
Stranki ob prenosu terjatve dolžniku nista dolžni predložiti pogodbe o prenosu terjatve, če za dokazovanje prenosa terjatve razpolagata z drugim ustreznim dokazilom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00030605
ZZVZZ člen 62b, 62b/1, 62b/1-5, 62b/8. OZ člen 239. ZPP člen 154, 154/1, 436, 436/2, 453. ZVPot člen 48č, 48č/1.
zavarovalna pogodba - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - podpis zavarovalne police - zmota pri sklepanju pogodbe - plačilo zavarovalnih premij - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - odstop od pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - pojasnilna dolžnost - pogodbeni pogoji - prepozen ugovor - odločitev o pravdnih stroških
Ker je bila pogodba sklenjena s podpisom police in ne na daljavo oziroma izven poslovnih prostorov, toženec ni imel pravice do predčasnega odstopa od pogodbe po določbah ZVPot.
Vrednost primernega stanovanja se ne všteva v premoženje tožeče stranke pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči. Znesek je zato potrebno odšteti od celotne vrednosti nepremičnin, katerih lastnica je tožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00029826
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - nedopustno ravnanje - škoda - vzročna zveza - etažna lastnina - pripravljalna dela - izvajalec del
Zaradi toženkinega nedopustnega ravnanja je izvajalec moral dvakrat opraviti pripravljalna dela, namesto le enkrat. Strošek izvedbe pripravljalnih del po računu z dne 31. 8. 2108 je bil zato dodaten oziroma odvečen ter predstavlja škodo, ki je nastala tožnici, ko je ta račun plačala izvajalcu.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožbene novote - premoženjsko stanje - obseg premoženja
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili na voljo. Tako je kot premoženjsko stanje tožnika pravilno upoštevalo celoten znesek, ki ga ima na tekočem računu.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030010
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - bolezen - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je zadržanje udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom nujno potrebno in tudi edina možna oblika pomoči, saj druge oblike pomoči niso možne in smiselne zaradi udeleženčeve neuvidevnosti oziroma nekritičnosti do osnovne oblike svoje bolezni.
sklep o poplačilu - prednostna terjatev - pravočasna priglasitev
Zmotno je pritožbeno naziranje, da upnik poplačilo prednostne terjatve iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ doseže s predlaganim in dovoljenim samostojnim izvršilnim sredstvom v drugem izvršilnem postopku, to je z izvršbo dolžnikove terjatve - preostanka kupnine, dobljene s prodajo dolžnikove nepremičnine. S tem sredstvom si je upnik pridobil zgolj pravico do izvršbe na preostanek kupnine, nikakor pa ne do poplačila iz kupnine. Za poplačilo iz kupnine bi moral priglasiti svojo terjatev, zapadlo v obdobju enega leta pred 19. 4. 2018, najkasneje na razdelitvenem naroku v postopku In 48/2002 oziroma za poplačilo celotne terjatve zoper dolžnika predlagati nepremičninsko izvršbo.
Toženec tudi v pritožbi ne pove, zakaj bi bil po njegovem katerikoli od ključev napačen in predvsem, kateri ključ bi morala tožeča stranka uporabiti. Glede na vse povedano tako tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost izbire ključev delitve.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1. OZ člen 311, 312.
spor majhne vrednosti - zavrnitev tožbenega zahtevka - pobotni ugovor - pobotanje terjatev - materialno pobotanje - predpravdno pobotanje - stroški postopka - odmera stroškov - načelo uspeha v pravdi
V primeru, ko se ugotovi, da je tožnikova terjatev ugasnila že pred vložitvijo tožbe, sodišče o predpravdnem pobotu ne odloči v izreku sodbe, ampak tožbeni zahtevek zavrne. V obravnavani zadevi torej ni prišlo do procesnega pobotanja, četudi izrek sodbe, ki s pritožbo ni izpodbijan, vsebuje tričlenski izrek o obstoju terjatev obeh pravdnih strank ter izvedenem (procesnem) pobotanju. To pomeni, da je tudi odločitev o stroških postopka, ki jo je sodišče oprlo na določbo drugega odstavka 154. člena ZPP, ker je ocenilo, da je vsaka stranka uspela s svojim zahtevkom, materialnopravno napačna, saj bi morala temeljiti na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP.
psihiatrično zdravljenje - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zdravljenje - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - časovna omejitev trajanja ukrepov - samomorilnost - subsidiarna uporaba ZPP
Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvedenih dokazov lahko zanesljivo prepričalo, da gre pri pritožnici, ki je bila doslej v dveh letih že dvajsetkrat hospitalizirana, za duševno motnjo (čustveno neuravnovešeno osebnostno motenost), zaradi katere več ali manj stalno ogroža svoje življenje, hkrati pa sta njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo moteni.
Ker predlagatelj taksne oprostitve po lastnih navedbah prebiva v tujini (v Republiki Estoniji) in sodišče ne razpolaga z uradnim izpisom o njegovem materialnem stanju, z vpogledom po uradni dolžnosti v zbirke podatkov v Republiki Sloveniji ni moglo celovito preveriti njegovega zatrjevanega dohodkovnega in premoženjskega stanja.
ZASP člen 157, 157/3, 157/4, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/3, 168/4. ZKUASP člen 44, 44/4, 44/7, 44/8, 88. URS člen 121, 125.
uporaba fonograma - avtorski sorodna pravica - nadomestilo za uporabo fonogramov - plačilo nadomestila - pravna podlaga - sklenitev pogodbe - prikrajšanje - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestil - ustaljena sodna praksa - neodvisnost sodnikov - odstop od sodne prakse - exceptio illegalis
Neodvisni so sodniki vseh stopenj, saj Ustava glede tega ne dela nobene izjeme.
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
Skupni sporazum torej ni pogodba, njegov učinek pa je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Podoben je tudi kolektivni pogodbi delovnega prava.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - pogodba o vodenju bančnega tekočega računa - negativno stanje - odstop terjatve (cesija) - ugovor zastaranja - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Enotno stališče tako sodne prakse, na katero se je sklicevalo že prvostopenjsko sodišče kot tudi teorije je, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati in da ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi, kot je npr. zaslišanje prič ali strank pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
stroški postopka - odvetniški stroški - cena odvetniških storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - odmera stroškov - čas opravljene storitve - nastanek terjatve - veljavna odvetniška tarifa
Čeprav so bila procesna dejanja opravljena pred uveljavitvijo spremembe vrednosti točke po OT, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki (drugi odstavek 12. člena OT).
spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - pravilo o dokaznem bremenu - edicijski postopek - relativna bistvena kršitev določb postopka - razpravno načelo - očitek protispisnosti - dejanski lastnik nepremičnine - domneva o lastniku nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja
Nedovoljen pritožbeni razlog je očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo pravilo o dokaznem bremenu in 227. člen ZPP, ki ureja edicijski postopek. Gre za očitek relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Takšna kršitev bi sicer lahko prerasla v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar le v primeru, če bi tožena stranka sodišču prve stopnje (pravočasno) predlagala, da izvede edicijski postopek na podlagi 227. člena ZPP. Tega pa tožena stranka ni storila.
Zakonodaja pojma „dejanskih lastnik“ ne pozna, v zemljiško knjigi pa je bila v obdobju, za katerega tožeča stranka zahteva plačilo stroškov upravljanja in obratovanja, kot lastnica spornega stanovanja vknjižena tožena stranka. V praksi se izraz „dejanskih lastnik“ običajno uporablja takrat, ko gre za neusklajeno dejansko in zemljiškoknjižno stanje. Da bi torej tožena stranka s svojim ugovorom uspela, bi morala navesti takšna dejstva in takšne dokaze, iz katerih bi izhajalo, da je bila vknjižba lastninske pravice nanjo materialnopravno neveljavna. Tega pa ni storila.
Drži sicer, da se je v stanovanjskem pravu izoblikovala sodna praksa, da obveznost plačila terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe ni (vedno) odvisna od tega, kdo je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik. Gre predvsem za situacijo, ko nekdo, ki v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik, izpolnjuje pogoje za vpis v zemljiško knjigo, to pa je znano tudi upravniku. Da bi šlo za takšen primer, tožena stranka ni (pravočasno) zatrjevala.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 450, 450/2, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Ker niti pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja niti pritožbeni razlog kršitve 8. člena ZPP glede metodološke izdelave dokazne ocene nista dopustna pritožbena razloga v sporih majhne vrednosti, toženec s pritožbo, s katero vsebinsko graja ugotovljeno dejansko stanje, ne more biti uspešen.
prodajna pogodba - izpolnitev obveznosti po pogodbi - navodila za uporabo - neizročitev dokumentacije
Pritožnica je svoje stališče (o nepopolni izpolnitvi pogodbe) podkrepila z navedbo, da bi, če bi istočasno s tekalno stezo prejela tudi navodila za uporabo, „izkoristila poln potencial teh tekalnih stez in s tem svojim strankam nudila celotno podporo ...“. Kateri potencial ima v mislih, pa ni navedla. Zato niti s temi navedbami ni utemeljila svojega stališča, da je bila izpolnitev pogodbe s strani tožnice nepopolna.
hišni zapor - alternativni način izvršitve kazni zapora - namen kaznovanja - privilegij
Hišni zapor iz petega odstavka 86. člena KZ-1 predstavlja nadomestni način izvršitve kazni zapora. Gre za privilegij, ki se od prestajanja zapora v zavodu razlikuje v prostoru, kjer se izvaja (bodisi se izvaja na naslovu obsojenčevega stalnega ali začasnega bivanja bodisi v javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo). Urejen je izrazito restriktivno in nadzorstveno, saj so pravila o prepovedi oddaljevanja od stavbe in omejenih stikov iz šestega odstavka 86. člena KZ-1 stroga. Že iz same jezikovne razlage navedene določbe, po kateri se obsojenec v času prestajanja kazni ne sme oddaljiti iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, razen če sodišče za določen čas to izjemoma dovoli, kadar je neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela, je razvidno, da je zakonodajalec možnost oddaljevanja od stavbe predvidel zgolj izjemoma. Tudi v fazi izvrševanja kazni je namreč potrebno upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventivni (vplivanje na storilca) in generalno preventivni (vplivanje na vse posameznike), temveč tudi povračilni (retribucija). Bistvo slednjega je naziranje, da je kazen racionalno, natančno in pravično odmerjeno povračilo, ki storilca prizadene, in katerega edino merilo je teža kaznivega dejanja.