odgovornost šole - podlage odškodninske odgovornosti - rokomet - poškodba učenca pri športu
Glede na to, da tožnica ni zatrjevala posebnih okoliščin, zaradi katerih bi igra rokometa, v kateri so bile udeležene osnovnošolke, postala nevarna, ni podan temelj objektivne odgovornosti. Glede na to, da je ravnanje tožničine soigralke predstavljalo spontano dejanje ter je bilo kot tako normalen in običajen del športne igre, ki ga trener s še tako pozornim gledanjem igre ne bi mogel preprečiti, ni podan niti temelj krivdne odgovornosti.
Ker tožnik za škodo v obsegu negativnega pogodbenega interesa ni postavil ustreznih trditev, saj je trdil le, da je imel stroške za nabavo novega motorja, za rezervne dele in z delom za zamenjavo motorja (kar vse je vložil v svoje vozilo), pojasnil pa tudi ni neutemeljenih razlogov toženca za odstop od pogajanj, odškodninska odgovornost toženca ne more biti utemeljena v 30. členu ZOR.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDen člen 2, 2/2, 10, 10/2.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - zelo hude posledice – odškodnina od tuje države – vračanje v naravi
V obravnavani zadevi je sporno vprašanje samega upravičenja do denacionalizacije (ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države), to pa ni zahtevek, ki bi bil izražen v denarni vrednosti.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - župan – plačilo stroškov postopka iz proračuna občine
Dejstvi, da nadzorni odbor ni pravočasno opravil nadzora poslovanja občine in da je bil zaključni račun občine veljavno sprejet, ne izključujeta odgovornosti obsojenca kot župana za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Če je pripor odrejen zaradi nevarnosti, da bo obdolženi pobegnil, mora biti podana sorazmernost med interesom države, da zoper osumljenega uspešno izpelje kazenski postopek, in posegom v pravico do osebne svobode osumljenca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005348
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 325. ZVCP-1 člen 46, 46/2.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – prednost na križišču – hitrost oškodovanca
Obsojenec, ki je s svojo vožnjo kršil določbo drugega odstavka 46. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ker pri zavijanju levo na stransko cesto ni pustil mimo vozila, ki je prihajalo iz nasprotne smeri in je vozilo naravnost po prednostni cesti, je s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, in oškodovančeva prekoračitev hitrosti ne izključuje njegove kazenske odgovornosti.
ZOR člen 210, 210/4, 214. ZKP člen 538. URS člen 30.
zamudne obresti - neupravičena pridobitev - začetek teka zamudnih obresti - vrnitev danega - odškodninska odgovornost države za neupravičeno obsodbo - povrnitev stroškov kazenskega postopka
Ker zakonodajalec ni posebej nudil izravnave prikrajšanja, do katerega je prišlo v premoženjski sferi neupravičeno obsojene osebe, zaradi plačila tega, kar je bila dolžna plačati na podlagi neupravičene obsodbe, se v teh primerih smiselno uporabljajo splošna pravila o vračanju neupravičeno prejetega.
Glede na to, da je neupravičena obsodba sama po sebi podlaga za odškodninsko odgovornost države, je glede pričetka teka zamudnih obresti od neupravičeno prejetega treba smiselno uporabiti pravilo, ki velja za nepoštenega pridobitelja.
Tožnica sicer pravilno ugotavlja, da ni dolžna navesti pravne kvalifikacije in tudi če jo navede, ali jo navede napačno, sodišče nanjo ni vezano. Seveda pa mora navesti vsa dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz določenega dogodka in ki povzročijo določeno pravno posledico. Tako mora za odškodninsko pravdo izkazati trditve in ponuditi dokaze za obstoj predpostavk za nastanek odškodninske terjatve; za neupravičeno pridobitev pa mora izkazati, da je bila tožena stranka brez pravnega temelja obogatena na škodo tožnice.
V prvem odstavku 367. člena ZOR je za odškodninske terjatve predviden triletni zastaralni rok, ki teče odkar je oškodovani zvedel za škodo in za storilca. Zato sta sodišči pravilno zavrnili zahtevano odškodnino za plačilo posameznih plačil in prisodili odškodnino v skupnem znesku 1,546.147,00 tolarjev za škodo, ki je nastala v času treh let pred vložitvijo tožbe 23. 9. 2003.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – načelo kontradiktornosti - obvestilo o seji pritožbenega senata
Ni samo dolžnost sodišča, da vodi kontradiktoren postopek in omogoči strankam, da se izjavijo, temveč zakon tudi od strank zahteva aktivno ravnanje ter predvideva procesne sankcije šele, če sodišče procesno aktivnost s svojim ravnanjem strankam onemogoči.
pooblastilo - prekoračitev pooblastila - povrnitev škode zaradi prekoračitve pooblastila - zastaranje odškodninske terjatve - škoda zaradi prekršitve pogodbene obveznosti - začetek teka zastaralnega roka
Sodišči, ki sta ugotovili, da je imel toženec pooblastilo za naročilo brezplačne storitve izdelave celostne grafične podobe, bi morali v sporu o povrnitvi škode zaradi prekoračitve pooblastila, uporabiti tista določila o zastaranju, ki se nanašajo na pogodbene obveznosti, torej tretji odstavek 376. člena in ne prvega.
Datum, od katerega je treba šteti zastaranje, ne more nastopiti preden je toženka sploh zvedela za morebitni nastanek škode. Šele s prejemom računa za opravljeno storitev je začela razčiščevati razloge, za škodo pa je izvedela pozneje. Toda tudi če bi sprejeli tožnikovo zatrjevanje med postopkom, češ da je zastaranje začelo teči s prejemom računa, je treba ugotovitvi, da do vložitve tožbe 30. 5. 2005 petletni zastaralni rok ni potekel.
Ker tožnik v dodatnem postavljenem roku ni predložil vseh zahtevanih dokazil iz 13. člena ZST, je sodišče prve stopnje odločalo samo na podlagi predložnih listin in pravilno zavrnilo njegovo zahtevo.
Ker je toženka, ki je bila na podlagi SZ upravičena zahtevati sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas in za neprofitno najemnino, želela s tožnikom skleniti tako pogodbo, tožnik pa je to zavrnil (le) z utemeljitvijo, da toženka take pravice nima, so razlogi za neobstoj najemne pogodbe na strani tožnika in z izpraznitvenim zahtevkom ne more uspeti.
ZDavP-1 člen 58, 58/2, 59, 59/2, 59/4. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 92. ZFPPod člen 27, 35. ZGD člen 394.
prisilna izterjava davčnega dolga – dovoljena revizija - zastaranje izterjave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v takratnem obdobju Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje opravljala tudi naloge davčnega nadziranja, je po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru podano uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, ki pretrga tek relativnega zastaranja pravice do izterjave davka, s trenutkom, ko so bili predloženi plačilni nalogi uvrščeni v vrstni red plačil. Gre namreč za uradno dejanje pristojnega organa (Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje), katerega namen je, da se dolgovani znesek davka poplača takrat, ko sredstva na računu zavezanca omogočajo njegovo poplačilo.
davki - dovoljenost revizije – zavrženje - pomembno pravno vprašanje – dejansko stanje kot revizijski razlog – hude posledice – pavšalna in neizkazana zatrjevanja
Revident z navedbami, s katerimi opredeljuje pomembno pravno vprašanje, v bistvu izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa glede na določbo prvega odstavka 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pravni status zemljišč ob podržavljenju - zelo hude posledice
Ne gre za pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve, če izpodbijana odločitev glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev v zadevi, ne odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje premoženja, obstoj zelo hudih posledic ni izkazan z vrednostjo premoženja v obravnavani zadevi in drugih postopkih, ki tečejo v zvezi z istim denacionalizacijskim zahtevkom. Revidenta zelo hudih posledic nista izkazala niti s sklicevanjem na nevarnost, da bo zaradi starosti prič s časom onemogočena izvedba dokaza z njihovim zaslišanjem, saj ta nevarnost ne predstavlja posledice izpodbijane odločitve.
denacionalizacija – dovoljena revizija – izpolnjen vrednostni pogoj - denacionalizacija poslovnega deleža družbe - podržavljenje premoženja brez pravne podlage – predpostavke – pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje – pravilnost dokazne ocene
V okviru izpolnjevanja predpostavk za utemeljenost denacionalizacijskega zahtevka na podlagi 4. člena ZDen za premoženje, podržavljeno z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova, je vlagatelj dolžan izkazati tako lastništvo premoženja v času podržavljenja kot tudi dejstvo prehoda tega premoženja v eno od oblik podržavljenega premoženja, to je v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino. Presoja tožene stranke in sodišča prve stopnje, da revident v obravnavanem primeru navedenih predpostavk ni izkazal, sodi v okvir ugotavljanja popolnega in pravilnega dejanskega stanja, ki pa glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ne more biti predmet preizkusa v revizijskem postopku.
koncesije - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve – skladnost pogojev javnega razpisa in pogojev v koncesijskem aktu – primernost točkovanja - hude posledice – pričakovana pravica
Izpodbijana odločitev o izbiri koncesionarja ne temelji na merilih, za katera revident zatrjuje, da presegajo pogoje, določene v koncesijskem aktu, in na katera veže pomembno pravno vprašanje, zato ne gre za vprašanje, pomembno po vsebini zadeve.
Pridobitev koncesije za novo območje je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica. Z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic.