obračun davka od dobička pravnih oseb - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – ugotovitvena odločba - pomembno pravno vprašanje – preoblikovanje investicijske družbe v investicijski sklad – razdelitev dobička investicijske družbe po ZDDPO - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - neenotnost sodne prakse – različnost sodne prakse od prakse upravnih organov - zelo hude posledice – konkretizacija zelo hudih posledic
Ne gre za pomembno pravno vprašanje, če revident ne obrazloži okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Drugačna sodna praksa od prakse upravnih organov v upravnih postopkih ni eden izmed pogojev za dovoljenost revizije.
dopuščena revizija - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku uveljavitev odškodninskega zahtevka pred dokončanjem postopka - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - dovoljenost revizije zoper procesni sklep - zavrženje revizije
Dopustitev revizije glede vprašanja, ali je mogoče zahtevati odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred pravnomočnim zaključkom zadeve, v kateri naj bi sodišče nepotrebno odlašalo z odločanjem.
odstop dednega deleža – napake volje – zmota – nesporazum – teorija volje – teorija izjave – skrbnost – podpis zapisnika zapuščinske obravnave – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Stranka mora v primeru pisno izročene izjave volje svoje drugačno razumevanje pogodbe praviloma vzeti v svoj račun in nositi posledice morebitnega neskladja med voljo in izjavo, okoliščine primera pa lahko potem te skrbnosti zmanjšajo v taki meri, da je treba v posameznem primeru dati odločilno težo volji in ne (zapisani) izjavi volje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot izvenzakonski partner stranke v postopku
Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženčevo partnerko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
solastnina - pogodba o razdružitvi solastnine - izplačilo solastninskega deleža - vlaganja v nepremičnino - ocena vrednosti solastninskega deleža - solastninski delež
V konkretni zadevi ne gre za pravdo glede velikosti solastninskih deležev, temveč za pravdo glede izplačila (vrednosti) tožnikovega (podedovanega) solastninskega deleža, ki je prav zaradi dejstva, da sta jo brata ocenila upoštevaje le podedovano premoženje, ocenjena pravilno.
Vlaganja ne morejo vplivati na vrednost tožnikovega solastninskega deleža, ki je bila ocenjena brez upoštevanja vlaganj. Takšna vlaganja, brez ustreznega dogovora med solastniki, pa tudi sicer nimajo stvarnopravnih posledic (vpliva na solastninske deleže).
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Obsojenec sme zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti le zaradi kršitev zakona, naštetih v prvem odstavku 420. člena ZKP, pri odločanju o zahtevi pa se sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, ki jih uveljavlja vložnik, kar je mogoče le, če je očitek kršitve jasen in določen.
Po presoji sodišča je tožnik v zmoti, ko meni, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka zato, ker mu v danem postopkovnem položaju ni poslalo poziva za dopolnitev tožbe v smeri tožbe zaradi molka organa. Takšnega ravnanja po mnenju Vrhovnega sodišča sodišču prve stopnje ne nalaga nobena določba ZUS-1, pa tudi nobena izmed določb Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 v postopku v upravnem sporu uporabljajo primerno za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Tako po ZPP kot po ZUS-1 je namreč odločitev o tem, ali bo vložil tožbo, kakšne vrste tožbo bo vložil ter kakšne tožbene zahtevke bo uveljavljal, v dispoziciji tožnika. Sodišče, ki vodi postopek v upravnem sporu na prvi stopnji, je skladno z 31. členom ZUS-1 dolžno tožnika pozvati le na takšne dopolnitve tožbe, ki se nanašajo na njeno popolnost ali razumljivost, ne pa na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka.
spor o pristojnosti - spor iz najemnega razmerja - kraj, kjer leži nepremičnina
Tožnik zahteva plačilo najemnine v zvezi z nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Kopru in je zato podana krajevna pristojnost navedenega sodišča.
Ogled na kraju samem glede na to, da so v spisu fotografije kraja spornega dogodka, v obravnavani zadevi ni bil potreben, predlog za postavitev izvedenca fotografske stroke pa je (bil) prepozen.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve ne uveljavlja nobene konkretizirane kršitve zakona, pri obravnavi katere bi se sploh lahko postavilo vprašanje resničnosti odločilnih dejstev, vrhovno sodišče pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ne presoja.
gradbeno dovoljenje - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - standard profesionalne osebe - odškodninska odgovornost prodajalca za zaradi napak stvari - poslovna dejavnost kupca - posredovanje nepremičnin
Obravnavana pogodba sodi na področje tožničine, saj se ukvarja z leasingom in s prodajo ter posredovanjem nepremičnin. Pri presoji o tem, ali gre za tako pomanjkljivost stvari, za katero se šteje, da ji je bila ob sklepanju pogodbe znana, je zato treba uporabiti standard profesionalne osebe, ki je strožji kot pri presoji ravnanj laičnih oseb.
Ker tožnica ni dokazala, da prvotoženka odgovarja za zatrjevano pomanjkljivost stvari, je zahtevek za povrnitev škode, ki ga je tožnica opredelila kot razliko v vrednosti stvari s pomanjkljivostjo in brez nje, neutemeljen.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - ukrepi APPNI - odločba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebah (extra partes oziroma erga omnes), je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.
razdrtje pogodbe - pogodbena kazen - denarna terjatev - zadržanje dela kupnine - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - izvedba naroka v odsotnosti stranke - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka
Ker je prepoved tretjega odstavka 247. člena OZ namenjena temu, da onemogoči dogovor strank o plačilu pogodbene kazni za denarne obveznosti, je ni mogoče obiti s pogodbenim dogovorom, na podlagi katerega pogodbi zvesta stranka pridobi pravico zadržati del kupnine, saj je ta pravica vsebinsko enaka pravici zahtevati plačilo pogodbene kazni za primer neizpolnitve denarne obveznosti.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predhodno vprašanje - načelo enakega varstva pravic - lastninjenje - postopek revizije - udeležba drugih oseb v pravdi - oškodovanje družbenega premoženja - upravni postopek - načelo prirejenosti postopkov - pravica do kontradiktornega postopka - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - pravica do izjave - intervencija - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - vezanost na upravni akt - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - odločba APPNI - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI)
V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes), je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.
ZOR člen 154, 376, 376/1, 376/2. ZTPDR člen 38, 38/1, 73, 73/1. ZVD člen 16, 16/1, 16/2. ZVZD člen 5, 8, 15. ZPIZ-1 člen 65, 261. ZPIZ člen 32, 265. ZOR člen 154.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost delodajalca. - varstvo in zdravje pri delu - varno delovno okolje - alergija - astma - poklicna bolezen - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - zastaranje odškodninske terjatve
Sodišči nižjih stopenj nista ugotovili, da bi bile v tožničinem delovnem okolju prekoračene kakršnekoli dopustne oziroma mejne vrednosti alergenov.
Tožencu ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja; občasno opažanje tožničinega kihanja, kašljanja in pordečelih oči še ne pomeni takšne seznanitve z njenimi zdravstvenimi težavami, ki bi že terjala njegovo ukrepanje s premestitvijo tožnice na drugo delovno mesto.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - osebne in družinske razmere delavke sodišča - manjše sodišče
Ker so lahko na sodišču z manjšim številom zaposlenih osebne in življenjske razmere sodelavcev vsem na sodišču dobro poznane, to pa vsaj pri strankah lahko vzbudi dvom v objektivno nepristranskost sojenja, je Vrhovno sodišče ugodilo predlogu za prenos pristojnosti v zadevi, v kateri gre za spor med prejšnjim in novim partnerjem v zvezi s stanovanjem, v katerem je pokojna delavka z otrokoma in novim partnerjem živela do smrti.