najemna pogodba – podlaga obveznosti – ničnost pogodbe – ničnost zaradi neobstoječe ali nedopustne podlage pravnega posla
Namen poslovanja je bil, da druga toženka odplačno zagotavlja nemoteno delovanje kabelskega distribucijskega sistema, pri čemer prvi toženki za njegovo uporabo plačuje najemnino. Takšna podlaga očitno – vsaj glede na skope trditve, s katerimi je tožnica utemeljevala navedeno tezo – ni neobstoječa ali nedopustna.
poroštvo - bančna garancija - pogodba v korist tretjega
Razlogi, zakaj se porok zaveže, da bo izpolnil tujo obveznost, so lahko različni, praviloma izvirajo iz razmerja med dolžnikom in porokom (teorija ga imenuje tudi kritno razmerje) in so predmet njunega medsebojnega dogovora. Pravna narava tega dogovora je še najbližja pogodbi o naročilu. Vzpostavlja samo razmerje med dolžnikom in porokom, njen predmet pa je dogovor o bodoči sklenitvi poroštvene pogodbe. Če presojamo razmerja iz Pogodbe o izdaji garancije po pravilih pogodbe o naročilu, ni mogoče najti nobene podlage za to, da že na njeni podlagi tretji, s katerim naj prevzemnik naročila kot porok sklene pogodbo o poroštvu, pridobi nasproti njemu kakršnekoli lastne in neposredne pravice. Takšne pogodbe tudi ni mogoče razlagati kot pogodbe v korist tretjega. Z dogovorom o tem, da bo prevzemnik naročila prevzel jamstvo kot porok za naročnikovo obveznost, namreč naročnik, (bodoči) dolžnik zasleduje svojo korist.
Če obstoj (določene) pogodbe ni zatrjevan (in ne gre za situacijo iz drugega odstavka 7. člena ZPP), sodišče ne ugotavlja, ali je bila morda volja za sklenitev pogodbe izjavljena konkludentno, ker se mora sodišče (praviloma) v dokaznem postopku omejiti na zatrjevana dejstva (prim. prvi odstavek 7. člena ZPP).
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - primerljive izkušnje pri vodenju poslov (vodstvene izkušnje) - pravna domneva - zakonski pogoj - pravni interes za tožbo
Iz dikcije drugega odstavka 24. člena ZZavar pa izhaja, da morajo biti „drugi primerljivi posli“ posli, ki poleg narave (področja delovanja) ustrezajo tudi po obsegu oziroma velikostnem kriteriju.
pridobitev lastninske pravice - priznanje lastninske pravice med posamezniki - obstoj pravnega naslova - delna ničnost - smiselna uporaba prepovedi komisorične klavzule - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kršitev pogodbe - posojilo
Zgolj priznanje lastninske pravice med posamezniki zaradi absolutnih učinkov lastninske pravice ne zadostuje za pridobitev lastninske pravice. Za pridobitev lastninske pravice je poleg priznanja v nekem relativnem razmerju potreben (med drugim) še veljaven pravni naslov.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – plačilo uporabnine – ekvivalentna najemnina – načelo enake vrednosti dajatev
Element, nujen za utemeljitev zahtevka na podlagi neupravičene pridobitve, je korist, ki mora biti objektivizirana. S trditvijo, da je „na podlagi internih normativov uporabnino {…} določila na znesek 5,000.000,00 SIT mesečno“, tožnica niti nasprotni stranki niti sodišču ni razkrila nobenih (objektivnih) meril za presojo, ali gre za ekvivaletno najemnino, ki jo najemniki plačujejo v podobnih okoliščinah ali v katero bi razumni najemniki sicer lahko privolili.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost poslovodstva - pravilnost poslovodnih poročil - pasivna legitimacija
Toženci so bili zadolženi – „so odgovarjali“ (prvi odstavek 52. člena ZGD) - za pravočasno izdelavo pravilnih izkazov in poslovnih poročil druge tožnice pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij kot njeni organi oziroma člani njenih kolektivnih organov. Za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi na ta način, pa po določbi prvega odstavka 172. člena ZOR odgovarja pravna oseba (v tem primeru druga tožnica).
Določbe prvega odstavka 52. člena ZGD, po kateri za pravočasno izdelavo in pravilnost izkazov in poslovnih poročil odgovarja poslovodstvo družbe, ni mogoče razlagati tako, da vzpostavlja nov temelj za odškodninsko odgovornost poslovodstva.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - formalni pogoji - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker obravnavani predlog zasleduje odgovor na vprašanje, ki ni bil razlog odločitve sodišča druge stopnje, predlog ne ustreza kriterijem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP.
Iz predloga ni razvidno, katero pravno pravilo (ali katero pravno načelo) naj bi bilo prekršeno, ker naj bi v postopku sodišče ne upoštevalo „pravil dobre poslovne prakse“. Zato je treba šteti, da predlog v tem delu ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.
ZPP člen 39, 377, 490. ZOR člen 394. OZ člen 371. ZPOMZO člen 1.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavne in postranske terjatve - zamudne obresti - pravilo ne ultra alterum tantum
Glavnica pa je osnovni del dolga oziroma terjatve iz pravnega razmerja, katere predmet je vsota denarja. Gre za tisto število denarnih enot, na katero se glasi takšna obveznost. Zamudne obresti pa so stranska terjatev, ki ne izgubi svoje narave, tudi če je pripisana h glavnici in tudi če obrestno mero sestavlja temeljna obrestna mera kot revalorizacijski del obrestne mere.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – dokazovanje – sedež pravne osebe
Sedanja toženka (po pripojitvi) ima sedež v Ljubljani. Okrožno sodišče v Mariboru še ni opravilo nobenega naroka. Priči tožničina pooblaščenka so iz Ljubljane. Gre za gospodarski spor majhne vrednosti. Postopek se bo očitno lažje opravil v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – IZVRŠILNO PRAVO
VS4001571
ZIZ člen 23, 23/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvedba naroka v odsotnosti tožene stranke – absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku - preložitev naroka za glavno obravnavo – opravičljiv razlog za preložitev naroka – izvršba - lastna menica – verodostojna listina – sklepanje po nasprotnem razlogovanju
Dopis, ki mu tudi niso bile predložene listine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati opravičljivost napovedanega izostanka, ni mogel biti podlaga za preklic (preložitev) tega naroka.
Drugi odstavek 23. člena ZIZ (med drugim) določa, da je menica s protestom verodostojna listina, kadar je to potrebno za nastanek terjatve. Iz drugega odstavka 23. člena ZIZ tako lahko s sklepanjem po nasprotnem razlogovanju izpeljemo pravilo, da ima lahko tudi menica, ki ni protestirana, lastnost verodostojne listine: to je v vseh tistih primerih, v katerih protest ni pogoj za nastanek uveljavljene menične terjatve.
Stališče, da mora sodišče na vprašanje legitimacije, zato ker gre za materialnopravno vprašanje, paziti po uradni dolžnosti, je napačno. Na vprašanje, kdo in proti komu lahko uveljavlja zahtevek, daje odgovor materialno pravo. Vprašanje (aktivne in pasivne) legitimacije je torej materialnopravno in ne dejansko vprašanje. Podlaga za presojo tega pravnega vprašanja pa so dejstva, ki sestavljajo dejanski stan, na katerega pravo veže pravna upravičenja v korist ali breme določenih oseb. Tudi teh dejstev sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti. Res je le, da mora na podlagi dejstev, ki sta jih navedli pravdni stranki, v vsakem primeru opraviti tudi pravno presojo o obstoju legitimacije, četudi tega vprašanja ni izrecno načela nobena stranka.
V zadevi, v kateri se uveljavlja, da vročilnice niso imele črtne kode s številko sprejemne pošte, zadostuje ugotovitev sodišča, da vročilnice imajo črtne kode s številko sprejemne pošte.
ZZavar člen 230, 230/8. ZUS-1 člen 27, 27/1-2. ZUP člen 37, 37/1, 183, 183/3, 185, 185/3.
zavarovalni nadzor - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - ponavljajoče se kršitve - začetek postopka za odvzem dovoljenja - upravičeni predlagatelj za odvzem dovoljenja - bistvena kršitev določb postopka - izločitev pooblaščene uradne osebe - pravica do izjave v postopku - dolžnost pričanja - opustitev obveznosti opozorila priči
Agencija začne postopek za odvzem dovoljenja zavarovalnemu zastopniku za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja tudi brez predloga (upravičenega predlagatelja).
Pooblaščena uradna oseba je sicer pripravila (»sama napisala«) izjavo (glede usklajenosti poslovanja družbe z določbami ZZavar) za direktorja družbe, nad katero je Agencija opravljala nadzor, kar sicer ni v navadi, je pa očitno bilo dogovorjeno med njima, kot to izhaja iz njunega dopisovanja po elektronski pošti. Vendar pa zgolj zaradi takšnega ravnanja (zatrjevano zagotovilo, »da bo [A]gencija v postopku nadzora družbi izrekla zgolj odredbo o odpravi kršitev« namreč ni z ničemer izkazano) po oceni naslovnega sodišča še ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je podan (resen) dvom o subjektivni nepristranosti pooblaščene uradne osebe. Iz opisanega ravnanja uradne osebe pa tudi ni razbrati njenega takšnega odnosa do tožnika ali same stvari, ki bi bil (v kontekstu zadeve) v nasprotju s standardi nepristranosti in bi vzbujal (razumen) dvom v tako imenovano objektivno nepristranost Agencije (ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o neodvisnosti in nepristranosti Agencije kot sektorske regulatorke, ki izvaja nadzor nad izvajanjem določb ZZavar). Celoten potek postopka namreč ne kaže na to, da bi nad dejstvi, ugotovljenimi med vodenjem postopka, po katerih se je ravnala uradna oseba, in objektivnimi argumenti, upoštevanimi pri njenem odločanju, prevladale kakšne druge okoliščine. Poleg tega pa nestrinjanje tožnika z vodenjem postopka nadzora nad poslovanjem družbe samo po sebi še ni izločitveni razlog.
Iz zapisnika o ustni obravnavi ne izhaja, da bi bil tožnik (kot priča) poučen, kdaj mu ni treba pričati in na katera vprašanja lahko odreče pričanje (tretji odstavek 185. člena ZUP), vendar pa kršitev postopka pri pridobitvi podatkov, na podlagi katerih je Agencija začela postopek za odvzem dovoljenja, nima teže upoštevne postopkovne kršitve (iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1), saj tožnik zaradi nevarnosti (v izjavi o razlogih za začetek postopka) zatrjevane »občutne premoženjske škode«, ki naj bi nastala kot posledica »izgube dovoljenja za opravljanje posla zavarovalnega zastopnika« zaradi odgovora »na vprašanje glede obvestil po 217. členu ZZavar«, ne bi smel odreči odgovora na vprašanja o pravnih opravilih, pri katerih je sodeloval kot zastopnik stranke – subjekta nadzora (tretji odstavek 183. člena ZUP). Tožnik (zavarovalni zastopnik) je bil namreč kljub nevarnosti morebitne premoženjske škode dolžan izpovedati o dejanjih, ki jih je glede spornih razmerij, ki so bila predmet nadzora s strani Agencije, opravil kot zastopnik družbe, s katero je sodeloval.
pritožba - nova dejstva v pritožbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih
Pritožbeno sodišče samo priznava, da je toženka v ugovoru omenila sklenitev sedmih dodatkov k pogodbi, povzela njihovo vsebino in zaključila, da kot fizična oseba ni dolžnica. To je navajala pod posebno točko ugovora, zato bi sodišče vendarle moralo preizkusiti, ali je glede na omenjene dodatke utemeljena njena trditev, da kot fizična oseba ni dolžnica, zavzeti določeno stališče in ga razložiti. Ker pritožbeno sodišče tega ni presodilo, je dopustilo, da v postopku niso bili upoštevani vsi toženkini ugovori in v sodbah ni razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar revizija utemeljeno navaja, da gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 86, 86/3, 95, 95/2, 98, 98/1, 98/2, 98/4, 374, 374/1. URS člen 25.
dovoljenost revizije - pravica do pravnega sredstva - izredno pravno sredstvo - pooblastilo odvetniku za vložitev revizije - pojem novega pooblastila - datum na pooblastilu
Obveznost predložitve novega pooblastila za revizijo pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je stranki nastala pavica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva. Datum na pooblastilu je zato pomemben.
Pri vročanju dokumentov fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti – s. p., ne gre za osebno vročanje zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu v smislu določbe 88. člena ZUP, temveč gre za vročanje pooblaščencu za sprejemanje dokumentov, kot to določa 91. člen ZUP.