Prostovoljne izročitve predmetov ni mogoče šteti za preiskavo, zato se v taki situaciji ne sestavlja zapisnik v smislu določbe sedmega odstavka 216. člena ZKP, temveč le zapisnik o zasegu predmetov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2005385
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 49, 49/2, 86, 86/4.
prestajanje kazni zapora – nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - razlogi o odločilnih dejstvih - objektivne in subjektivne okoliščine - splošna pravila za odmero kazni
Pri odločanju o izvršitvi zaporne kazni z nadomestitvijo z delom v splošno korist sodišče upošteva objektivne in subjektivne okoliščine obsojenca, ki se prekrivajo z nekaterimi okoliščinami, ki jih sodišče upošteva pri odmeri kazni.
Pregleda in popisa stvari v zdravstveno ustanovo pripeljanega nezavestnega bolnika ni mogoče presojati z vidika kriterijev, ki so v zakonu predpisani za osebno preiskavo, saj ne gre za poseg v zasebnost, temveč ukrep varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS0013334
ZPP člen 13.
odškodnina za razrešitev s funkcije v okviru delovnega razmerja - zakonitost sklepa o razrešitvi - protipravnost - predhodno vprašanje - dopustnost odločanja o predhodnem vprašanju
Izdaja sklepa o razrešitvi in premestitvi vodje sektorja sama po sebi ni nedopustno (protipravno) ravnanje. Vprašanje pravilnosti in zakonitosti takega sklepa je za odločitev o odškodninskem zahtevku res predhodno vprašanje; vendar sodišče pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje sàmo, nima diskrecijske pravice. Tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, ne sme sàmo reševati. To pomeni, da že iz tega razloga niso odločilna razhajanja stališč sodišč prve in druge stopnje o vprašanju dokončnosti oziroma pravnomočnosti spornega sklepa tožene stranke, saj je s to lastnostjo opremljen sklep tožene stranke spričo vezanosti sodišča nanj zopet ovira za ugotavljanje njegove pravilnosti in zakonitosti v tem (pravdnem) postopku.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče se ni dolžno opredeliti do uporabe kazenskega zakona, če uporabi zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja (ker ni podlage za uporabo zakona, ki je začel veljati po storitvi kaznivega dejanja, saj za storilca ni milejši).
Ključno za odločitev v obravnavani zadevi je, da tožnik ne zatrjuje niti tega, da bi bil s tožencem v obligacijskem razmerju, na podlagi katerega bi mu bil ta dolžan izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, niti kakšnega od odstopov od načela relativnosti pogodbenih razmerij.
povrnitev premoženjske škode - pogin rib zaradi onesnaženja vode - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - solidarna odgovornost
Ob ugotovitvi, da je bila količina amoniaka v potoku pod kanalom, ki teče pod toženčevo hišo, bistveno prekoračena, že dejstvo, da je izvedenec le dopuščal možnost pronicanja gnojevke s toženčeve farme in je toženca tudi štel med enega od povzročiteljev onesnaženja, zadošča za ugotovitev, da je izkazano toženčevo nedopustno ravnanje in vzročna zveza med njegovim ravnanjem in povzročeno škodo.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznanje dejstev - povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari
Toženec je v odgovoru na tožbo pritrdil tožnikovih navedbam, da so bila tla mokra in spolzka in predstavlja ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnik ni z ničemer dokazal, da so bila tla v garaži res spolzka in tako vzrok padca, kršitev 214. člena ZPP.
ZSZ(1984) člen 45. ZUP člen 128, 279, 279/1-3. ZUreP-1 člen 177, 177/1.
odmera komunalnega prispevka - dovoljena revizija – ničnost odločbe – zahteva zavezane stranke
Po določbi drugega odstavka 45. člena ZSZ (1984) odmeri pristojni organ komunalni prispevek na zahtevo investitorja ali na zahtevo sklada za urejanje stavbnih zemljišč. Obravnavani primer odmere komunalnega prispevka, ki se je začel v času veljavnosti navedenega zakona, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni primer iz 128. člena ZUP, torej upravna zadeva, v kateri je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva zavezane stranke. Navedena določba ZSZ (1984) kaže, da je odmera komunalnega prispevka v javnem interesu, to pa izhaja tudi iz takratne določbe prvega odstavka 45. člena istega zakona, po kateri brez potrdila o plačanem komunalnem prispevku ni bilo mogoče izdati gradbenega dovoljenja. Zato zaradi napačne navedbe v odmerni odločbi, da je odmero zahtevalo A.A., Investicijsko podjetje (kar je prejšnje ime revidenta), tudi po presoji Vrhovnega sodišča odločba ni nična.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 105.
predlog za dopustitev revizije - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - varstvo in vzgoja otroka - varstvo koristi otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V toženčevem predlogu problematizirana vprašanja so namišljena in poenostavljeno zreducirano odmaknjena od nujno upoštevnih okoliščin konkretnega primera, ki sta jih sodišči obeh stopenj presojali in vrednotili prav z upoštevanjem maksime o otrokovi koristi glede na ugotovljena dejstva. Zato jih ni mogoče razreševati z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013516
ZZK-1 člen 8, 132, 132-3, 132-4, 150, 150/2, 154, 154/3-1, 154/3-2, 157, 157/2. ZNP člen 30. ZPP člen 339, 339/2-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo kontradiktornosti - večkratni zaporedni prenos pravice - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - status udeleženca - prijava udeležbe po izdaji odločbe o vpisu - načelo hitrosti in ekonomičnosti
Kadar gre za večkratni zaporedni prenos pravice, je treba vmesne pridobitelje pravice obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in katerim je treba že po določbi prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti ne da bi jim bilo treba posebej prijaviti udeležbo v postopku.
Čeprav zemljiškoknjižno sodišče pri večkratnih zaporednih prenosih pravice ne opravi vpisa pravice na vmesne pridobitelje pravice, pa ti z vpisom pravice na zadnjega pridobitelja svojo pravico „dejansko izgubijo“. Zato jih mora sodišče obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in jim mora v skladu z določbo prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti. Odločitev, kakršno sta sprejeli sodišči prve in druge stopnje, je sicer v prid načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka vendar nesorazmerno posega v pravico do izjave vmesnih pridobiteljev pravice, saj je zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) uveljavljanje njihove pravice proti dobrovernim tretjim osebam povsem onemogočeno.
odškodnina zaradi razlastitve - neupravičena pridobitev - zemljiškoknjižno stanje
Pravna prednica tožene stranke nesporno ni plačala odškodnine imetniku pravice uporabe razlaščene parcele po določbah takrat veljavnega ZRPPNDL. Za ta znesek je bila obogatena. Ob dejstvu, da je tožnica sicer še vedno v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica spornega zemljišča, ki pa ga nesporno ne more uporabljati in ga ne bo mogla uporabljati tudi v bodoče, ni mogoče sprejeti niti presoje, da ji še ni bilo odvzeto in da ji zato škoda ni nastala.
Vloga oporočnih prič je (predvsem) ta, da s svojim podpisom potrdita avtentičnost oporočiteljevega podpisa in obstoj njegove izjave, da je sestavek, na katerega sta se kot priči podpisali, njegova oporoka (ter da lahko ti dejstvi potrdita). Podpisa prič sta torej zadnja faza tega enotnega pravnega dejanja.
ZDen člen 2, 2/1, 19, 19/1-2. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
denacionalizacija – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – pridobitev statusa javnega dobra na podlagi dejanske uporabe – ovire za vračanje v naravi – javna cesta - neurejen pravni status – javna površina – arkadni hodnik
Tudi če pravni status nepremičnine, ki je predmet vračanja po ZDen, ni urejen v skladu s predpisi, to še ne pomeni, da je tako nepremičnino, ki pa se dejansko uporablja za splošno rabo, mogoče vrniti v naravi.
Glede na dejanske ugotovitve v tej zadevi, da je obravnavani arkadni hodnik v naravi sestavni del javne površine – javne ceste in se uporablja kot pot za pešce, dejansko predstavlja sestavni del objektov s področja prometa, je zanj ne glede na to, da ni v skladu z ZJC oziroma ZGO-1 opredeljen kot javno dobro, tudi po presoji Vrhovnega sodišča podana ovira iz 2. točke drugega odstavka 19. člena ZDen, zaradi katere se v postopku denacionalizacije ne more vrniti v naravi.
Sodišče je glede na ugotovljen obseg prestanega in bodočega strahu ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pravilno uporabilo 200. in 203. člen ZOR.
upravljanje zapuščine - pooblastila upravitelja zapuščine - pravica do povrnitve škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države za delo zapuščinskega sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Upravitelj je samostojen pri sprejemanju odločitev o ukrepih za zavarovanje zapuščine in pri njihovi izvedbi in se je na sodišče dolžan obrniti samo, ko namerava razpolagati z zapuščino, pa za to nima odobritve vseh dedičev; vloga sodišča je omejena na odobritev ali zavrnitev konkretno predlaganega razpolaganja.