samostojni podjetnik - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - osnova za nadomestilo - zavarovalna osnova - višina nadomestila
Podlaga za odmero tožnikovega nadomestila v spornem obdobju so bile zavarovalne osnove, določene v smislu 209. člena ZPIZ-1 v odvisnosti od tožnikove davčne osnove. Na tak način ugotovljena zavarovalna osnova je bila v spornem času nižja od glede na rast povprečnih plač valorizirane zavarovalne osnove iz leta 2000. Ker na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZZVZZ tožena stranka tožniku ni smela izplačati višjega nadomestila od vsakomesečne zavarovalne osnove, mu je utemeljeno priznala le ustrezno nižje nadomestilo.
invalidska pokojnina - pridobitev pravice - začetek izplačevanja
Zavarovancu se prizna pravica na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti. Pravico do izplačila invalidske pokojnine pa pridobi (realizira) z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega zavarovanja.
plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V konkretnem primeru ne gre za spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, niti za dopuščeno revizijo, pač pa gre za spor o plačevanju prispevkov (2. a točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1), torej za premoženjski spor, v katerem je revizija dovoljena po določbah ZPP. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega zneska revizijskega minimuma, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
Glede na dolžnost substanciranja dokaznega predloga bi moral tožnik pojasniti, za razjasnitev katerega dejstva bi bila izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke potrebna oziroma navesti, česa tožena stranka pri izračunu pokojninske osnove oziroma pri odmeri starostne pokojnine ni upoštevala ali kaj je napačno ugotovila. Ker tega ni storil, sodišče ni imelo razloga za nadaljevanje dokaznega postopka, z opustitvijo izvedbe predlaganega dokaza pa posledično tožniku tudi ni bila odvzeta možnost dokazovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obračun previsokih stroškov prevoza na delo
Tožnica je namerno oziroma naklepno huje kršila pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj si je samovoljno obračunavala višje stroške prevoza na delo ob kršitvi pravila, da je dovoljena sprememba takega obračuna le na podlagi pisne odobritve direktorja in to kljub temu, da je bila s strani nadrejene računovodkinje izrecno opozorjena, da si višjih stroškov brez odobritve direktorja ne sme obračunati. Dejstvo, da je pri tem šlo za samovoljni obračun njenih osebnih stroškov, le še dodatno utemeljuje presojo, da je tožena stranka zaradi takega ravnanja izgubila zaupanje v tožnico kot delavko v računovodstvu, zadolženo tudi za obračun plač in drugih izplačil, s tem da je tako zaupanje za opravljanje tožničinega dela nujno potrebno.
status žrtve vojnega nasilja - pokojninska doba - odmera višine pokojnine
Glede na pokojninska obdobja iz časa pred 1. 1. 2000 tudi na podlagi določb ZPIZ-1 upravičencu ne more biti priznan višji odmerni odstotek pokojnine, če mu je bil že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 priznan najvišji odstotek iz 52. člena ZPIZ/92.
ZTPDR člen 54, 70. OZ člen 140, 147. ZBan člen 3, 6.
protipravnost - odškodninska odgovornost delavca - odgovornost delodajalca za delavca - banka - avansiranje in knjiženje odlivov - navodilo o načinu dela
V bančnem poslovanju je objekt pravnega varstva varnost bančnega prometa in zaupanje vanj. Ravnanja, ki ga ogrozijo, so protipravna, nedopustna. Ugotovljeno je, da je bilo avansiranje bodočih prilivov v nasprotju z Zakonom o bančništvu, torej v luči kogentnih norm nedopustno. Glede na razmerje med tožnico in toženkama kot delodajalcem in delavkama je ta (širša) nedopustnost v sferi tožnice, ker se šteje, da gre za ravnanje, ki ga je storila sama. V notranjem razmerju med tožnico in toženkama pa je pomembno, ali sta toženki prekršili pravila, ki jih je postavila tožnica kot del dolžnega ravnanja delavca v delovnem razmerju. Ker v spornem primeru ne gre za zahtevek nekoga tretjega, ki mu je z nedopustnim ravnanjem nastala škoda, ampak za zahtevek tožnice, ki navzven velja za povzročitelja škode, je sodišče druge stopnje nedopustnost utemeljeno presojalo z vidika navodil oziroma notranjih pravil dolžnega ravnanja, ki jih je določila uprava tožnice.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije
Tožnica je v spornem obdobju prejemala 100 % nadomestilo plače zaradi usposabljanja za ustrezno delo pri delodajalcu, zato ji je tožena stranka v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPIZ-1 pri izračunu pokojninske osnove za čas poklicne rehabilitacije pravilno upoštevala plačo oziroma osnovo, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
pokojninska osnova - nova odmera pokojnine - plačilo višje pokojnine za nazaj - plačilo plače v obliki izdaje delnic
Glede na ureditev podobnih primerov, ko gre za novo odmero pravic (pokojnine) na podlagi že pred upokojitvijo nastalih dejstev le za naprej, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka s priznanjem višje pokojnine tožnici na podlagi upoštevanja podatkov o izplačilih plače v obliki delnic in obveznic le od 1. 6. 2006 dalje (glede na vložitev tožničinega predloga za novo odmero dne 23. 5. 2006) ni ravnala nezakonito. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je vse do navedenega datuma glede višine tožničine pokojnine učinkovala pravnomočna odločba o tožničini upokojitvi z dne 19. 10. 1998.
ZS člen 93. ZDR člen 204, 204/3. ZPP člen 274, 350, 371.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice - sprememba delodajalca - uveljavljanje pravic pri delodajalcu - zavrženje tožbe pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg revizijskega preizkusa
Sodne počitnice ne vplivajo na rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 204. člena ZDR.
Z zavrženjem tožbe zaradi ravnanja sodišča prve stopnje v nasprotju z 274. členom ZPP, je sodišče druge stopnje preseglo svoje pristojnosti iz 350. člena ZPP, saj v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje kršitev 274. člena ZPP ni bila uveljavljana. Na tako napako sodišča druge stopnje revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj v skladu s 371. členom ZPP lahko preizkuša izpodbijano odločbo le glede tistih bistvenih kršitev, ki jih revizija izrecno uveljavlja.
ZPIZ-1 člen 12, 94, 249, 390, 391, 397, 446. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1. ZZRZI člen 62, 110. ZPIZ člen 113.
prehodne in končne določbe - nadomestilo za invalidnost - veljavnost zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na druge ustreznem delu
Glede na čas zahteve za uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja bi lahko tožnik imel pravico do nadomestila zaradi manjše plače in odmero tega nadomestila le v primeru, če bi to izrecno izhajalo iz prehodnih in končnih določb ZPIZ-1. Načela, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ni mogoče razumeti tako, da zavarovanec tudi mimo pravic, ki mu pripadajo po veljavni ureditvi in mimo prehodnih določb veljavnega zakona, lahko kadarkoli uveljavlja pravice po prejšnjem zakonu (ki jih veljavni zakon ne pozna).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - določitev hujših kršitev v aktu delodajalca - odklonitev delovnih obveznosti - neupravičen izostanek z dela - delo v odpovednem roku - razporeditev - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Delodajalec ni dolžan vnaprej določiti kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih opredeljuje kot hujše v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZDR ne pozna več pojma „razporeditev“ in ne nalaga delodajalcu, da delavcu naloge odreja pisno.
Opuščanje, zlasti pa izrecno odklanjanje delovnih obveznosti, ki izhajajo iz opisa delovnega mesta, za katero je delodajalec z delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi, in izostajanje z dela, je delodajalec utemeljeno opredelil kot hujše kršenje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZPIZ-1 člen 109, 110, 115, 250, 250/1, 393, 393/1, 393/3.
pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1 - vdovska pokojnina - družinska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic
Za pridobitev pravice do družinske in vdovske pokojnine po ZPIZ-1 ni pomembno, da je A. B. umrl kot pripadnik tuje vojske, temveč je bistveno, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1.
Izpodbijanje izvršilnega naslova pod preobleko predhodnega vprašanja v tožbi na nedopustnost izvršbe ni dopustno, saj bi se na ta način izigralo temeljno pravilo izvršilnega postopka – vezanost na pravnomočen izvršilni naslov.
ZPP člen 112, 112/7, 367, 367/1, 373, 377. ZPP-D člen 130, 130/2, 133.
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - odvetnik - prepozna revizija - zavrženje revizije
Revizija toženke je prispela na sodišče, ki je izreklo sodbo prve stopnje potem, ko se je toženi stranki iztekel rok za vložitev revizije iz prvega odstavka 367. člena ZPP. Ker je naslovitev nepristojnega Vrhovnega sodišča sestavni del uvoda revizije tožene stranke, ki jo je sestavila odvetnica, vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnice.
davek na izplačane plače in prispevke – prikrita izplačila plač - avtorska pogodba – pogodba o zaposlitvi - davek od osebnih prejemkov – dovoljena revizija – avtorsko delo – kumuliranje prejemkov – zastaranje odmere davka – zastaranje odmere prispevkov
Če avtorska pogodba ni pravilna pravna podlaga za izplačilo za opravljeno delo, potem na tej podlagi izplačanega dohodka ni dopustno obdavčiti z davkom od dohodkov iz premoženjskih pravic.
Sklep o dedovanju, ki temelji tudi na dedni odpovedi, odkazuje na uporabo določbe prvega odstavka 13. člena ZPP o odvisnosti odločitve od rešitve predhodnega vprašanja. V zapuščinskem postopku se je B. K. dedovanju po svojem očetu odpovedal, zaradi česar ni obstajala potreba za iskanje nagibov za odpoved.
Ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana v roku, ki ga je sodišče določilo v nalogu za plačilo sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev, je sodišče pravilno štelo, da je vloga umaknjena in postopek ustavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VS0013430
ZDen člen 88. ZPP člen 402, 404.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe - prenos pravice uporabe - zavezovalni pravni posel - zmotna uporaba materialnega prava - obnova postopka - odločitev o predhodnem vprašanju - odločitev o reviziji
Drugačna rešitev predhodnega vprašanja na matičnem področju ne more biti obnovitveni razlog.
V prejšnjem sistemu družbene lastnine vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena. Zato za odločitev o tem, ali je bila s pogodbo iz leta 1986 že prenesena pravica uporabe na spornih nepremičninah, ne more biti pomembno, ali je ta pogodba vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo.
Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da je do prenosa pravice uporabe lahko prišlo le na podlagi razpolagalnega in ne le na podlagi zavezovalnega pravnega posla, niti ni ugotavljalo prave pogodbene volje strank ampak je le navrglo, da pogodba iz leta 1986 vsebuje elemente zavezovalnega pravnega posla. Sodišče druge stopnje pa je v tem delu sodbo sodišča prve stopnje sicer skušalo dopolniti, vendar se zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča prav tako ni opredelilo do pravno pomembnih pritožbenih navedb.