dovoljenost predloga za dopustitev revizije – pridobivanje novih dokazov po izvedencu – razpravno načelo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožena stranka zatrjuje, da je bila prikrajšana v svoji pravici do izjave, ker je sodni izvedenec sam, ne da bi ga za to pooblastilo sodišče, pridobival nove dokazne listine in jih ocenjeval. Opisani procesni dejanski stan bi lahko pomenil kvečjemu relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 7. člena ZPP, vendar pa ta kršitev ni verjetno izkazana.
Tožnica je glede temelja odškodninske obveznosti (poleg nastale škode) navedla le, da ji je pri vstopu v stanovanjski blok (katerega upravitelj ima pri toženi stranki sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti) na mokrem stopnišču spodrsnilo, pri čemer je padla na desno roko in si jo poškodovala. Takšna (sicer popolna) tožba ni sklepčna, saj ne opredeljuje (kršitve) dolžnostnega ravnanja upravnika, čeprav smiselno meri na njegovo opustitev.
Če sodišče izda oziroma potrdi zamudno sodbo, čeprav iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali v konkretni zadevi utemeljenost predlagateljičinega tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 180, 180/2, 367, 367/2.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – ocena vrednosti spornega predmeta po sodišču prve stopnje - vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje na ugovor tožencev zoper v tožbi navedeno vrednost spornega predmeta ni reagiralo vse do izdaje končne odločbe, v kateri je določilo vrednost spornega predmeta na 100.000 EUR. Zaradi takšnega (nepravilnega) ravnanja sodišča tožencema ni mogoče odreči pravice do revizije. Dovoljenost revizije po samem zakonu pa na drugi strani pomeni, da stranka nima pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije.
pravni pouk - obrazložitev sodbe - odpoved pravici do pritožbe - zagovornik - pravica do pritožba
Pouk o pravici do pritožbe v pisnem odpravku sodbe ne more vzpostaviti pravice do pritožbe, ki se ji upravičenec odpove s tem, ko v zakonsko določenem roku pritožbe ne napove.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - smrt tožnika v pritožbenem postopku - dedovanje terjatve za nepremoženjsko škodo - odločanje o pritožbi - odškodninska odgovornost države - gospodarska javna služba - vzdrževanja cest - koncesija
Dopustitev revizije glede vprašanja, ali glede na določilo prvega odstavka 204. člena ZOR smrt tožnika v pritožbenem postopku vpliva na odločitev o pritožbi zoper sodbo, s katero mu je priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo.
krivdna odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca
Odčitavanje podatkov z elektromotorja v okoliščinah, ko je bil dostop do elektromotorja po predvideni poti ob steni znatno otežen, drug dostop pa je bil možen le preko kadi, ni mogoče šteti kot povsem običajno in nezahtevno opravilo, zaradi česar bi za opravljanje dela morala biti dana tožniku ustrezna navodila. Vrsta neskrbnih ravnanj tožene stranke, ki hkrati pomenijo kršitev predpisov o varstvu pri delu, in sicer: uporaba kadi za izpiranje, kljub temu, da zanjo še ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, odsotnost opozoril, da se v kadeh nahaja vroča voda ter znatno otežen pristop do elektromotorja po tleh, skupaj z opustitvijo ustreznih navodil za opravo dela s strani nadrejenega utemeljujejo pretežno krivdno odgovornost tožene stranke (90 %)za nastali škodni dogodek.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek - krajevna pristojnost – ustalitev pristojnosti – sedež dolžnika
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.
SPZ člen 72, 72/3. ZTLR člen 72. ZZZDR člen 52, 53, 54.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – prodajna pogodba - razpolaganje s stvarjo, ki je skupno premoženje brez soglasja zakonca – dvojno razpolaganje z nepremičnino – ničnost prodajne pogodbe – izpodbojnost prodajne pogodbe – izročitev nepremičnine v posest – dobrovernost kupca – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – dobrovernost drugega pridobitelja
Kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec, se zahteva soglasje drugega zakonca (prim. 53. člen ZZZDR). Če ta predpostavka ni izpolnjena, je po stališču uveljavljene sodne prakse pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev, izpodbojen.
S stvarnopravnega vidika pa velja - če je kljub veljavnemu pravnemu poslu tožniku mogoče očitati slabo vero, potem z lastninskim zahtevkom ne more uspeti.
odgovornost države - pravno mnenje - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - denacionalizacija - razlaga zakona - interpretativna odločba Ustavnega sodišča - odgovornost za delo državnega organa - protipravnost ravnanja sodišča in upravnega organa - drugačna razlaga zakona po kasnejši odločbi ustavnega sodišča
Niti upravnim organom niti sodiščem zaradi drugačne pravne razlage ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost države. Njihova drugačna razlaga od kasnejše razlage ustavnega sodišča je bila v okviru pooblastil, ki jih imajo za svoje odločanje.
dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku
Sodišče je sicer vezano na dokazne predloge strank, a v njegovi sferi je, da oceni, katere dokaze bo izvedlo. S tem, da določene dokaze oceni za nepotrebne in takšno svojo odločitev razumno obrazloži, ne poseže v pravico stranke do izjave.
povrnitev nepremoženjske škode – zavarovanje civilne odgovornosti – odgovornost zavarovanca za nastanek škode odgovornost delodajalca – nesreča pri delu - objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – pojem nevarne dejavnosti - nevarna stvar – galvansko obešalo - krivdna odgovornost
Za nastanek obveznosti zavarovalnice ne zadošča že nastop zavarovalnega primera (škodnega dogodka); škodo je zavezana povrniti le, če je njen zavarovanec zanjo (objektivno ali krivdno) odgovoren.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivnost dvoma - dvom v nepristranost sodišča
Dejstvo, da pri drugem sodišču teče odškodninski spor tožnika proti državi zaradi zatrjevano nepravilnega ravnanja pristojnega sodišča, samo po sebi ne vzbuja razumnega dvoma v nepristranskost tega sodišča za sojenje v vseh drugih tožnikovih zadevah.
povzročitev škode - odgovornost notarja - dolžnosti notarja - skrbnost notarja pri sestavi notarske listine - notarska hipoteka pri nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - preverjanje pristnosti listin - ponaredek podpisa - overjanje podpisov - ponaredek overitvene klavzule - podlage odškodninske odgovornosti - zamudna sodba
Notar ni dolžan dodatno preverjati pristnosti pogodbe, ki jo ob ustanovitvi notarske hipoteke ne nevknjiženi nepremičnini prejme v hrambo, če njene zunanje lastnosti ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pristnost same pogodbe in overitvene klavzule (drugega notarja) na njej.