razpravno načelo - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - omejitev intimnih stikov - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Toženka v pritožbi ni trdila, da bi sodišče oprlo sodbo na dejstva, ki jih nobena od strank ne bi zatrjevala. Pojem dejanskega stanja je v tem primeru potrebno vezati na sodbo, torej na dejansko stanje, ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje, in ne na trditveno gradivo, vsebovano v tožbi.
Omejitve pri intimnih stikih z ženo in otroki lahko pomenijo nevšečnost pri zdravljenju.
ZOR člen 200. ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3, 378.
povrnitev nepremoženjske škode – zvin vratne hrbtenice – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji
Revizija vsebuje polemiko s posamičnimi ugotovitvami in mnenji treh medicinskih izvedencev in z dejanskimi ugotovitvami prvostopenjskega sodišča, ki so rezultat ocene vseh izvedenih dokazov, tako medicinske dokumentacije, kot izvedenskih mnenj. Tožeča stranka torej s svojim obravnavanjem treh izvedenskih mnenj v resnici izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v reviziji ni dovoljeno.
prekluzija - pravočasna navedba dejstev - pogoj nekrivde - izvenzakonska skupnost - obstoj zunajzakonske skupnosti
Tožencev ni mogla razbremeniti posledic zamude na naroku za glavno obravnavo z dne 1. 2. 2008 podana navedba, da za zadevna dejstva pred prvim narokom preprosto nista vedela. Vrednost takšnih in podobnih izgovorov je prenizka za izpolnitev pogoja nekrivde iz drugega odstavka 286. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - službovanje matere stranke v postopku v stavbi sodišča - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča
Dejstvo, da je mati ene od pravdnih strank zaposlena v stavbi, v kateri posluje stvarno in krajevno pristojno sodišče, službeni in prijateljski stiki z njimi in prijateljstvo toženčeve družine pred razvezo zakonske zveze tožničinih staršev ter sodnice, ki ji je zadeva dodeljena v obravnavo, ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo.
Glede na ugotovitev, da sta tožnika sama sklenila posojilni pogodbi, po katerih sta se izposojena zneska denarja zavezala toženki vrniti v skladu s pogodbenimi določili, neupravičena obogatitev tožene stranke ni podana.
ukrep gradbenega inšpektorja – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – sklep o dovolitvi izvršbe – poseg v pravice ali pravne koristi - začasna odredba
S sklepom o dovolitvi izvršbe se tožnikoma naložena obveznost glede odstranitve nelegalno zgrajenega objekta le prisilno izvršuje in se torej o njej ne odloča ponovno ter se je ne spreminja ali se na drug način posega v njune pravice ali pravne koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013399
ZPP člen 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prodaja kmetijskega zemljišča - razveljavitev pogodbe - vsebina tožbenega zahtevka - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali bi moral tožnik zahtevati razveljavitev prodajne pogodbe, ki jo je toženec sklenil s tretjo osebo, glede na to, da prenos lastninske pravice po tej pogodbi še ni bil vpisan v zemljiški knjigi,
- ali naknadna sklenitev pogodbe s tretjo osebo vpliva na odločitev o utemeljenosti zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Ker je bila revidentova prijava zavrnjena, zaradi neizpolnjevanja izključevalnega pogoja zadostnega števila prijavljenih kadrov (vsebina zadeve), nadaljnja izpostavljena pravna vprašanja v zvezi z drugimi pogoji in merili, ne morejo biti pomembna pravna vprašanja, saj niso pomembna po vsebini zadeve.
Vprašanje pristojnosti vlade za odločanje o izbiri koncesionarja zahteva le splošen odgovor, ki pa v teoriji in praksi ni sporen.
Presoja dejanskega stanja, primernosti ter strokovne utemeljenosti pogoja oziroma merila ne more biti predmet presoje Vrhovnega sodišča.
Presoja obstoja hudih posledice je možna le, če revident v skladu z dokaznim bremenom svoje navedbe konkretizira in izkaže. Revident pa zatrjevane izgube dela in odpuščanja ne konkretizira in z ničemer ne izkazuje, pri čemer tudi ne pojasni in ne izkaže, ali opravlja dimnikarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost, ali jo opravlja še v kakšni drugi občini. Vse to pa je za presojo zelo hudih posledic odločilnega pomena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstvo med pričo in podpredsednico pristojnega sodišča
Ker je stranka postopka brat sodnice za postopanje pristojnega sodišča, ki je tudi podpredsednica sodišča, se je v nadaljevanju postopka izpričala možnost dvoma strank o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča s tem, ko je določitev drugega stvarno pristojnega sodišča predlagal sam tožnik in ko ima v dojemanju zunanjega videza nevtralnosti in neodvisnosti sojenja zanesljivo pomemben učinek tudi dejstvo, da je bila s pristojnega sodišča prenešena pristojnost na drugo sodišče v kazenskem postopku, v katerem sta na en ali drug način udeleženi stranki tega (pravdnega) postopka.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - odmera davka – zastaranje pravice do odmere – tek zastaranja - pravna sredstva
Po presoji Vrhovnega sodišča revident neutemeljeno primerja inštitut zastaranja pregona v kazenskem pravu z inštitutom zastaranja v postopku odmere davka. Gre za različna pravna postopka, urejena v različnih zakonih, v katerih je inštitut zastaranja urejen različno.
Ne glede na določbo 88. člena ZDen pa po presoji Vrhovnega sodišča predhodno ugotavljanje ničnosti spornih kupoprodajnih pogodb pred pristojnim sodiščem ni predhodno vprašanje v smislu ZUP, saj je tudi brez njegove rešitve mogoče rešiti obravnavano denacionalizacijsko zadevo.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
sklep o uvedbi izvršbe – zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – poseg v pravico, obveznost ali pravno korist – napačen pravni pouk
Odločitev o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi je vseboval izvršilni naslov, to je odločba, s katero je bila pritožniku naložena takojšnja ustavitev gradnje in odstranitev spornega objekta. Ta ukrep se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker pritožnik naloženega ukrepa ni izpolnil sam, zato zoper tak sklep upravni spor ni dopusten.
ukrep inšpektorja za delo – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča – zelo hude posledice za stranko – glavna dejavnost - stečaj
Če revident zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ne izkaže z navedbo sodnih odločb Vrhovnega sodišča, ni podan pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident navaja, da ima odločitev v zadevi zanj zelo hude posledice in bo ob plačilu moral v stečaj, mora v potrditev teh navedb predložiti dokazila, iz katerih izhaja njegovo finančno stanje in s tem stečajni razlog.
ZZDej člen 29, 29/1. ZUS-1 člen 79, 79/1, 82, 82/1.
prenehanje pooblastil v.d. direktorja zdravstvenega doma – podlaga za prenehanje pooblastil – sklep sveta zavoda o razrešitvi - drugo sodno varstvo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je bilo v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, Vrhovno sodišče ni moglo presoditi, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.
ničnost odločbe o državljanstvu – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker gre v obravnavanem primeru za odločanje o ničnosti odločbe o državljanstvu, ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, in zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident v reviziji ne pove, v čem naj bi bilo v obravnavanem primeru pomembno pravno vprašanje, ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident z zatrjevanjem, da mu izpodbijana odločitev onemogoča uveljavljanje pravic pred sodišči, to je pravico do odškodnine, ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ni namreč navedel, katere konkretne posledice lahko z zavrnitvijo tožbe zanj nastanejo, da bi jih sodišče lahko presojalo.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83. ZPP člen 95, 95/2, 108, 108/2. ZTuj člen 32.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca – dovoljenost revizije – zavrženje - novo pooblastilo odvetnika za vložitev revizije
Za dovolitev revizije mora biti predhodno ugotovljeno, da je revizija (tako kot vsaka vloga) popolna. Za popolno revizijo mora biti izkazano tudi pooblastilo revidenta odvetniku za vložitev revizije, saj je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopanje po pooblaščencu z opravljenim pravniškim državnim izpitom po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 obvezno. Po določbi drugega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se skladno z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, pa mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo.