ZPP člen 314, 319, 367, 367a, 367a/1, 367a/1-1, 367b, 367b/1, 367c, 367c/2. ZPP-D člen 130, 130/2.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - seštevanje prisojenih zneskov po delnih sodbah - zagotovitev pravne varnosti - odstop od sodne prakse - obstoj škode - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - novela ZPP-D
Zmotno je stališče tožene stranke, da je v pravdni, v kateri je bilo izdanih več delnih pravnomočnih sodb, potrebno na koncu upoštevati vse prisojene zneske, jih sešteti in šele potem odločiti, ali je revizija (oziroma predlog za dopustitev revizije) dovoljena ali ne.
Neutemeljen je predlog za dopustitev revizije zaradi zagotovitve pravne varnosti s trditvami, da tožnik ni utrpel nobene poškodbe in mu ni nastala nobena škoda, ko pa so prestale pritožbeni preizkus dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča o tožnikovih poškodbah ter posledično o telesnih bolečinah in nevšečnostih.
predlog za dopustitev revizije - pravno vprašanje ni pomembno za odločitev v zadevi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije načeto procesnopravno vprašanje bi načelno sicer utegnilo biti zanimivo za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, vendar je za konkreten primer nepomembno, ker tožničin pravni položaj v tej zadevi ni v ničemer odvisen od odgovora nanj.
Če glede odločilnih dejstev obstaja nasprotje o tem, kar se navaja v sodbi o vsebini upravne odločbe in samo upravno odločbo, je vselej podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
Ker je druga toženka solidarni porok k obema leasing pogodbama, pomeni zastaranje glavnih obveznosti (obveznosti iz leasing pogodb) tudi zastaranje poroštvenih obveznosti.
Dolgotrajnost prebivanja v spornih prostorih ni mogla spremeniti njihove namembnosti, v sodni praksi pa je bilo že pojasnjeno tudi, da s samovoljnimi preureditvami praviloma nihče ni mogel izboljšati svojega položaja v škodo drugega.
Sodišče prve stopnje, ki je spoznalo obsojenca za krivega storitve enega kaznivega dejanja, kar izhaja tako iz izvirnika sodbe (s katero je bila tudi kazen izrečena le za eno kaznivo dejanje), kot tudi iz obrazložitve pisno izdelane sodbe, je ravnalo pravilno, ko je zapis o dveh kaznivih dejanjih v izreku pisno izdelane sodbe popravilo s posebnim sklepom (prvi odstavek 365. člena ZKP).
obnova sodega postopka – nova dejstva in novi dokazi – ugotavljanje dejanskega stanja v sodnem postopku
Vrhovno sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, o pritožbi je odločilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v upravnem postopku. Zato v obravnavanem primeru iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti obnove.
URS člen 26. ZOR člen 360, 360/1. ZPP člen 339, 339/2-8.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - zastaranje odškodninske terjatve
Sodišče druge stopnje je na podlagi navedenih trditev tožnika ocenilo tudi, da je tožniku tako premoženjska kot nepremoženjska začela nastajati z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in se je ustalila v nekaj letih, najkasneje do leta 1999, ko je bila izdana tudi Ustavna odločba št. U-I-284/1994. Navedeno odločbo je sodišče druge stopnje v svoji obrazložitvi izpostavilo le zato, ker je poudarilo, da so oškodovanci, ne glede na okoliščine posamičnega primera, najkasneje takrat izvedeli za obstoj okoliščin, pod katerimi je v odškodninskem pravu lahko podana odgovornost za povračilo škode. Iz obrazložitve sodišča druge stopnje izhaja, da po oceni sodišča za odločitev o zastaranju tožnikovih odškodninskih zahtevkov izdaja navedene ustavne odločbe ni ključnega pomena, zato tudi ni utemeljen očitek, da je sodišče druge stopnje z upoštevanjem pritožbene novote poseglo v tožnikovo pravico do izjave in tako zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pravilna je ocena sodišča druge stopnje, da tožnikova nepremoženjska škoda predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja. Zato je pravilen sklep, da je bila njegova bodoča nepremoženjska škoda predvidljiva in pričakovana. Na začetek teka zastaralnega roka namreč ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Drugačna razlaga bi izigrala institut zastaranja, saj bi pomenila, da lahko oškodovanec kadarkoli uveljavlja odškodnino za vsako leto nastajajočo škodo ne glede na začetek njenega nastajanja.
Odškodninska terjatev za škodo zaradi izgube ali zmanjšanja osebnega dohodka ne spada med občasne terjatve, ki zastarajo ob dospelosti vsake posamezne dajatve, pač pa zastaranje za te terjatve teče od dne, ko se je izvedelo za škodo in za povzročitelja.
SPZ člen 44, 44/2. ZPP člen 360, 360/1. ODZ paragraf 1468.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobra vera - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Pritožbeno sodišče je odgovorilo na vprašanje temelja pridobitve tožničine lastninske pravice na sporni parceli, opredelilo pa se je tudi do zemljiškoknjižnega stanja parcele kot tudi do priglašanja sporne parcele v zapuščinskem postopku.
začasna odredba – pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari – pravni interes
Če je o zadevi že pravnomočno odločeno in je tožnikov zahtevek pravnomočno zavrnjen, potem izdaje začasne odredbe po 32. členu ZUS-1, s katero naj bi se zahtevek zavaroval, ni več mogoče izdati.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - vračilo trošarine – trošarinski izdelki, ki se uporabijo (kot sestavina) za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov – razlaga predpisa – namenska razlaga – sistemska razlaga
Iz besedila celotnega prvega odstavka 30. člena ZTro izhaja, da je vračilo trošarine omogočeno za primere, ko bi to povzročilo ekonomsko neupravičeno oziroma nesmotrno obdavčitev, do česar pride, če je npr. dvakrat obdavčena ista substanca ali če je obdavčen izdelek, ki je tako ali drugače umaknjen z domačega tržišča. Izhajajoč iz takšne sistemske razlage predpisa vračilo trošarine v obravnavanem primeru ne bi bilo upravičeno, saj z obdavčitvijo energenta, ki se uporablja pri proizvodnji piva, ne pride do dvojne obdavčitve iste substance.
ZOR člen 177, 177/3, 192, 192/1, 200, 203. OZ člen 171.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - deljena odgovornost - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - vožnja sopotnika na motorju brez varnostne čelade - vožnja z voznikom brez vozniškega izpita - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Res je, da ZOR tako v tretjem odstavku 177. člena kot tudi v prvem odstavku 192. člena govori o krivdi oškodovanca, vendar je sodna praksa izoblikovala jasno stališče, da nikakor ne gre za krivdo v smislu odgovornosti za povzročitev škode temveč sodišče ugotavlja le prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Ob ugotovitvi, da je tožnik vedel, da voznik motorja nima opravljenega vozniškega izpita, je pravilna ocena sodišč prve in druge stopnje, da je bilo ravnanje tožnika, ki je kljub temu pristal na skupno vožnjo z motorjem, do takšne mere neskrbno, da je s tem delno prevzel tveganje za škodljive posledice in je zaradi tega z 10% sam prispeval k nastanku škode.
predlog za dopustitev revizije – dokazna ocena – dokazno breme – prosta presoja dokazov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Dokazna ocena je bila opravljena v skladu z metodološkim napotkom iz določbe 8. člena ZPP, torej z upoštevanjem rezultatov dokazovanja na podlagi posamično in skupno ovrednotenih vseh izvedenih dokazov. Zato v toženčevem predlogu načetih vprašanj ni mogoče razreševati iztrgano in neodvisno od rezultatov celotnega dokazovanja v konkretnem primeru – kar velja tudi za dokazno breme, ki se utegne premikati od ene k drugi stranki v odvisnosti od stanja v določenem postopku, s tem pa tudi ne razreševati teh vprašanj z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti (kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava iz 367.a člena ZPP).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPP člen 367.a, 367.a/1. ZDoh-1 člen 106, 106/1.
dohodnina – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - osebna olajšava – razlaga določbe – jasna in določna norma
Ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (na katerega bi bilo treba odgovoriti zaradi zagotovitve pravne varnosti), če je vsebina zakonske določbe jasna in določna in je to mogoče ugotoviti že z njenim branjem ter za njeno razumevanje dodatna razlaga (po kateri od uveljavljenih metod pravne razlage oziroma argumentacije) ni potrebna.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. ZPP-D člen 130. ZNZGP člen 3, 7a.
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse – ugotovitev obstoja lastninske pravice – nacionalizacija - nepremičnina na območju cone B - vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker o pravnih vprašanjih, ki jih tožnik izpostavlja v predlogu za dopustitev revizije, obstaja skladna in ustaljena sodna praksa, pogoji za dopustitev revizije v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.
Vrhovno sodišče je o tožnikovem predlogu za dopustitev revizije meritorno odločilo. Ker taka odločitev nujno implicira odločitev o nedovoljenosti direktne revizije in ker je tožnik „podal revizijo“ le podredno za primer, da „sodišče oceni, da je revizija možna po prej veljavnem pravu“, je odpadla potreba po izvedbi nadaljnjega postopka z revizijo kot podredno (in neposredno nedovoljeno) uveljavljanim izrednim pravnim sredstvom.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 34. ZPP člen 105.a, 105.a/1, 105.a/2, 105.a/3.
neplačilo sodne takse za tožbo – domneva umika tožbe - odvetnikova upokojitev in zastopanje stranke – izkazanost opravljenega pravniškega državnega izpita
Ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana najkasneje v roku, ki ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je štelo, da je tožba umaknjena in je zato ustavilo postopek.
Ker se je tožničin odvetnik, za katerega je v sodnem spisu izkazano tožničino pooblastilo za vložitev tožbe, po vložitvi tožbe upokojil, pritožbo pa je vložil po upokojitvi in čeprav zanjo posebej ni predložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče štelo, da kot pooblaščenec izpolnjuje ta pogoj za zastopanje.
tožba zaradi posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine – objektivni rok za tožbo
Rok za vložitev tožbe 30 dni prične teči takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Rok je objektiven in ni pomembno, kdaj je bil tožnik z dejanjem seznanjen.