določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je pooblaščeni odvetnik prvega toženca zet sodnice pristojnega višjega sodišča in da je ta odvetnik v skupni odvetniški pisarni z drugim odvetnikom, ki je mož predsednice pristojnega višjega sodišča, ne spada med tehtne razloge za prenos pristojnosti.
ZPP člen 14, 378. ZOR člen 159, 159/2, 192, 200, 201, 203.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – umor očeta - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje - stanje prehodne nerazsodnosti – prispevek neposrednega oškodovanca
Glede na ugotovitve v kazenski sodbi, da je bila pri tožencema zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšana ter na tej podlagi napravljenega zaključka, da njuna prištevnost v času storitve kaznivega dejanja ni bila izključena, ampak le bistveno zmanjšana, stanja tožencev ob povzročitvi škodnega dogodka ni mogoče opredeliti kot stanje prehodne nerazsodnosti, ki bi terjalo nadaljnjo presojo dejstev v zvezi s krivdo za tako stanje.
Še tako zavržno ravnanje pokojnega, kot sta ga zatrjevala toženca, ne more opravičevati njunega dejanja jemanja življenja, zaradi česar podlage za uporabo 192. člena ZOR ni.
spor o pristojnosti – notar kot stranka v postopku – gospodarski spor
Tožnik uveljavlja svojo terjatev kot notar. Notariat je svoboden poklic, notar pa oseba javnega zaupanja, njegova dejavnost pa načeloma ni gospodarska in zato tudi njegovega statusa ne gre enačiti s statusom samostojnih podjetnikov. Pravil o postopku v gospodarskih sporih zato za ta spor ni mogoče uporabiti in je glede na vrednost spornega predmeta podana pristojnost okrajnega sodišča.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
dovoljena revizija - ovire za vračanje v naravi – odškodnina v obliki obveznic - višina odškodnine – exceptio illegalis – izhodiščna vrednost zemljišč – vrednost podržavljenega premoženja
Vrhovno sodišče ugotavlja, da korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena. Če so tržne cene res porasle preko deleža iz drugega odstavka 5. člena Odloka, potem izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka ni več mogoče uporabiti, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen.
dedna izjava - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - razveljavitev dedne izjave - sprememba razveljavitev dedne izjave
Sporazum med prednikom in potomcem o razveljavitvi sporazuma o anticipirani odpovedi dediščini ni v nasprotju z dednopravnimi predpisi.
Stališče, da za razveljavitev soglasja zadošča sporazum med prednikom in potomcema, ki sta soglasje podala (brez sodelovanja potomca, ki mu je bilo premoženje izročeno), je materialnopravno zmotno.
Z delno razveljavitvijo sodb nižjih sodišč, ki se nanaša na časovno obdobje od 8. 6. 1995 do 10. 6. 1998, je nastala situacija, v kateri ni mogoče opredeliti dosedanjega uspeha v pravdi glede posamezne pravdne stranke. Situacija je zato v bistvenem enaka (kar se tiče stroškov), kot če bi bile sodbe v celoti razveljavljene in bi moralo sodišče prve stopnje odločati o vseh zahtevkih.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367a/1-1, 367c, 367c/3. ZTLR člen 29. ZLDNL člen 1.
predlog za dopustitev revizije – priposestvovanje lastninske pravice – začetek teka priposestvovanja – družbena lastnina – odstop od sodne prakse - dopuščena revizija
Zaradi morebitnega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča je dopuščena revizija glede vprašanja, od kdaj dalje je lahko tako priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile prej v družbeni lastnini.
ZMZ člen 2, 3, 54, 54-5, 55. Uredba sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (kvalifikacijska direktiva) člen 4 Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 78.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - rok za vložitev prošnje - Dublinska uredba - najhitrejši možni čas vložitve prošnje - predlog predhodnega vprašanja SES
Prosilec za mednarodno zaščito mora namen, da bo vložil prošnjo, izkazati v najkrajšem možnem času.
Zgolj dejstvo, da sta Romunija, katere državljanka je obdolženka in Italija, kamor je bila obdolženka namenjena, članici Evropske unije, ne pomeni, da pri obdolženki ne bi mogel obstajati priporni razlog po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 2, 2/1, 13.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo
Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče pripominja, da na dovoljenost revizije ne more, kot zmotno meni revident, vplivati dejstvo, da je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo U 2436/2008 zavrglo zato, ker pravna sredstva niso izčrpana.
dovoljenost revizije - pooblastilo za vložitev revizije - odločba o brezplačni pravni pomoči - zavrženje revizije
Odločba o brezplačni pravni pomoči ne more nadomestiti novega in posebnega pisnega pooblastila stranke, ki bi ga bila dolžna odvetnica predložiti v skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP ob vložitvi revizije.
SPZ člen 9, 44. ZPP člen 214, 214/2, 286, 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - priposestovanje služnosti - različna praksa sodišča druge stopnje - dobra vera pridobitelja nepremičnine ob vpisu v zemljiško knjigo
V predlogu tožnika zatrjujeta, da je isto pritožbeno sodišče glede enakega vprašanja v obdobju manj kot enega leta v navedenih zadevah dalo dve različni interpretaciji 9. in 44. člena Stvarnopravnega zakonika oziroma pojma dobre vere. Tožnika se tudi ne strinjata z razlogi, da nista pravočasno grajala dobre vere tožencev.
ZPP člen 196, 367a, 367a/1, 367a/1-1, 367c, 367c/3. ZOR člen 210. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 52.
predlog za dopustitev revizije – aktivna stvarna legitimacija – neupravičena pridobitev – vlaganja v tujo nepremičnino - dopuščena revizija
Zaradi morebitnega odstopa od sodne prakse je dopuščena revizija glede vprašanja obogatitvene ali vrnitvene narave zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj v tujo nepremičnino in glede vprašanja aktivne stvarne legitimacije enega od zunajzakonskih partnerjev pa uveljavljanje zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj v nepremičnino tretje osebe.
zavarovalna pogodba – povrnitev škode - pravni standard uporabe vozila – avtodvigalo – v tujini registrirano vozilo
Pojma uporabe vozila ZOZP ne definira. Gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa.
Bistven pogoj za odškodninsko zavezo tožene stranke je, da je škoda nastala pri uporabi vozila prav takrat, ko je bilo to v funkciji prometnega sredstva; ko je motorno vozilo uporabljeno kot delovni stroj, ne gre za škodo, nastalo z uporabo prometnega sredstva.
Dublinska uredba – odgovorna država članica – pogoji za priznanje mednarodne zaščite – splošna verodostojnost prosilca - sklicevanje sodišča na utemeljitev upravnega akta
Prosilci za mednarodno zaščito ne morejo izbrati države, v kateri naj bo njihova prošnja obravnavana, zato so pritožbeni ugovori o dogovoru med Slovenijo in Belgijo glede tega, katera država je po Dublinski uredbi odgovorna za obravnavo tožnikove prošnje, neupoštevni.
Podlago za ocenjevanje splošne verodostojnosti prosilca ima tožena stranka v določbah ZMZ (zlasti 21. in 22. člen) in predpisih EU ter mednarodnih sporazumih oziroma konvencijah. V azilnem postopku temelji ugotavljanje dejanskega stanja v posameznem primeru na navedbah prosilca in je zato odločitev pristojnega organa predvsem odvisna od prepričljivosti, verodostojnosti in konsistentnosti njegovih navedb.
Niso utemeljeni pritožbeni ugovori glede uporabe določbe drugega odstavka 71. člena ZUS-1, saj sklicevanje sodišča na razloge oziroma utemeljitev izpodbijanega akta zakon posebej predvideva in dopušča. Tako sklicevanje tudi ne pomeni, da je sodba brez razlogov, ampak je za njene razloge treba šteti razloge izpodbijanega upravnega akta. Ta zakonska določba je glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča zakonsko pravilo, ki določa le način pisanja obrazložitve sodbe.
Zavarovanec toženke odgovarja za škodo do 70%, do 30% pa je k nastanku škode prispeval tožnik sam. Zavarovanec toženke ni vozil s prilagojeno hitrostjo, vedel je, da pešci cesto pogosto prečkajo na tem delu, nesrečo pa bi lahko preprečil.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – uveljavitev ZPP-D – obnova postopka
Za uporabo določb o dopustitvi revizije je relevanten datum izdaje prvostopenjske sodne odločbe v rednem postopku, ne pa datum izdaje prvostopenjske odločbe v okviru obnove postopka.