Ker je bil s tožniku prisojeno odškodnino že dosežen pogodbeno dogovorjeni nominalni limit, je odpadla sleherna možnost presoje ustreznosti višine tožniku prisojene odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pritožnik zoper del odločbe o izbiri koncesionarja, s katero je tožena stranka zavrnila vlogo tretjega prijavitelja (ne izbranega in ne pritožnika), za tožbo ne izkazuje pravnega interesa.
lokacijsko dovoljenje za legalizacijo prizidka – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – poseg v zračni prostor sosednje nepremičnine - jasna določba prostorskega akta – zelo hude posledice
Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega (ali podzakonskega) besedila.
V obravnavani zadevi ne gre za inšpekcijski postopek, temveč za izdajo lokacijskega dovoljenja, zato s sklicevanjem na stroške v zvezi z odstranitvijo objekta (za katere tudi nista predložila nobenih dokazov niti pojasnila, katere konkretne posledice bi zanju zaradi zatrjevanih stroškov nastale) revidenta ne moreta izkazati zelo hudih posledic v tem postopku. Drugih posledic, ki bi se nanašale na predmet tega upravnega spora, pa nista navedla.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost voznika tujega vozila – odgovornost cestnega podjetja – dokazovanje – listine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje je po četrtem odstavku 224. člena ZPP odločilo, da je v policijskem zapisniku dejstvo o tem, da je bila cesta nesplužena in neposipana, napačno ugotovljeno in se pri tem ni oprlo le na izpoved priče, ampak tudi na zapiske in na fotografije kraja dogodka. Zato vprašanje, ki ga izpostavljata tožnika, za odločitev v tej pravdni zadevi ni pravno pomembno.
Revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti na obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ampak le na tiste kršitve procesnih pravil, ki jih revizija konkretizirano in obrazloženo opredeli.
Ker je vprašanje (ne)sklepčnosti stvar pravilne uporabe materialnega prava, sta nižji sodišči imeli podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj sodišča na pravilno uporabo materialnega prava pazijo po uradni dolžnosti. Navedeno je tudi edini razlog nižjih sodišč za zavrnitev tožbenega zahtevka, medtem ko izpostavljeno vprašanje že razsojene stvari (ne bis in idem) v tej pravdi ni pravno relevantno in ne more vplivati na pravilnost odločitve.
Pri presoji po 175. členu OZ niso upoštevne okoliščine, ki bi jih pravdna stranka, upoštevaje običajno procesno skrbnost, lahko zatrjevala in dokazovala že v prejšnji pravdi, pa tega ni storila.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/3, 42, 42/2, 42c, 42c/2. ZIZ-H člen 35.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – dovolitev izvršbe – dovolitveno sodišče – izvršitveno sodišče – postopek za vrnitev v prejšnje stanje – postopek razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, in sicer (med drugim) tudi v postopku za vrnitev v prejšnje stanje in ne glede na drugi odstavek 42.c člena zakona tudi v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS2005433
ZP-1 člen 4, 4/7, 45, 45/2. ZTVP-1 člen 1, 1/1, 1/3, 348a, 392.
organi za odločanje o prekrških - Agencija za trg vrednostnih papirjev – pristojnosti agencije - postopek nadzora – odprava kršitev – opozorilo – postopek o prekršku - kazenske določbe - lažje kršitve dolžnosti poročanja javnih družb - ne bis in idem – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sankcije za prekršek – opozorilo - opomin
Prekrškovni organ lahko izreče opozorilo namesto odločbe o prekršku le znotraj postopka o prekršku (sedmi odstavek 4. člena ZP-1).
Nadzorni in prekrškovni postopek Agencije za trg vrednostnih papirjev imata različen ratio legis ter drugačne pravne posledice za storilca, zaradi česar nista v koliziji po načelu prepovedi ponovnega sojenja.
Samovoljno koriščenje letnega dopusta oziroma samovoljna odsotnost z dela vodilnega vzdrževalca v času letnega remonta, ko vzdrževalci pri toženi stranki praviloma niso mogli računati na koriščenje letnega dopusta, že samo po sebi predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker tako ravnanje ruši ustaljen in izrecno odrejen delovni red skupine, v kateri je kot očitno pomemben član delal tožnik.
Glede na ugotovljeno že predhodno nediscipliniranost in neprilagodljivost tožnika (vzkipljivost, nesprejemanje novosti in s tem obremenjeni odnosi z nadrejenimi) je sodišče utemeljeno presodilo, da s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005440
ZP-1 člen 155, 155/2. URS člen 22, 29, 29-3. ZVCP-1 člen 233.
bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe – enako varstvo pravic - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme – domneva nedolžnosti - dokazni predlog za zaslišanje priče
Predložitev dokazov, s katerimi se izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva, je v primerjavi z obrnjenim dokaznim bremenom milejše sredstvo.
Težo dokaznega bremena je treba razlagati v povezavi z domnevo nedolžnosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - selitev dela proizvodnje - prenehanje potreb po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi
Čeprav drugi delavci nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu pakirca, temveč pogodbo o zaposlitvi na nekem drugem delovnem mestu, opravljajo pa delo pakirca, to nedvomno kaže na to, da je delo na tem delovnem mestu pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, ki jo je imela sklenjena tožnica (za pakirca), še vedno potrebno v polnem obsegu.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – vmesni ugotovitveni zahtevek – dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je po opravljeni izvršbi tožbeni zahtevek iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ, ob hkratnem uveljavljanju dajatvenega zahtevka, mogoče obravnavati kot vmesni ugotovitveni zahtevek v smislu tretjega odstavka 181. člena ZPP.
ZP-1 člen 8, 9, 58, 58/2, 124, 136, 136/1-8, 171. KZ-1 člen 29, 427.
odgovornost za prekršek - prištevnost - procesna sposobnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - prekinitev postopka - procesna sposobnost - začasna duševna bolezen ali motnja
Uresničevanje pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS zahteva procesno sposobnega subjekta, ki razume svoj procesni položaj in je tudi sposoben aktivno ravnati v smeri zaščite svojih pravic, kar za posameznika, ki je duševno bolan, ni mogoče trditi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS2005461
ZP-1 člen 4, 4/7, 45, 156, 156-1. ZTVP-1 člen 1, 348a. ZISDU-1 člen 228, 228/1-15, 228/1-18, 228/2.
organi za odločanje o prekrških - Agencija za trg vrednostnih papirjev – pristojnosti agencije - postopek nadzora – opozorilo – postopek o prekršku - kazenske določbe - lažje kršitve družbe za upravljanje - ne bis in idem – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sankcije za prekršek – opozorilo – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška
Če je storilcu izrečeno opozorilo kot ukrep za odpravo kršitev v okviru postopka nadzora na podlagi ZTVP-1, ni prost odgovornosti za prekršek, ki je bil storjen z isto kršitvijo v istih časovnih in krajevnih okoliščinah.
ZOR člen 154, 154/1. ZIL člen 73, 73-1. Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) člen 52, 52/1, 54, 54/2.
industrijska lastnina - kršitev slovenskega patenta - odstop jemalca licence za tuji patent - povrnitev škode zaradi izgube licenčnin - vzročna zveza - odškodnina
Zatrjevane tožnikove škode ni mogoče pripisati toženkinemu dejanju. Za zaključek glede pravnorelevantne vzročnosti je bistveno, da tip škode (odstop od licenčne pogodbe za patente v tujini in posledično pogodbeno dogovorjenih licenčnih) izključuje predvidljivost (in zato tudi pripisljivost) škode ob ugotovljeni enkratni kršitvi slovenskega patenta (in s tem odškodninsko odgovornost toženke za ta tip škode). Da bi se nakazovalo oziroma realno grozilo (kar se sicer samo razume: izredno in odvračajoče drago) pravdanje s toženko glede drugega, tujega ozemlja, kjer veljajo tožnikovi patenti, iz ugotovljene oblike kršitve tudi ne sledi (niti to ne sledi iz drugih ugotovljenih in zatrjevanih okoliščin). Povedano še drugače: kršitev slovenskega patenta posega po ZIL v slovensko absolutno pravico (predvidljiv tip škode po ZIL je poseg v absolutno pravico, ki velja v Sloveniji): ni pa po življenjskih izkušnjah razumno pričakovati, da ta kršitev sama zase posega tudi v relativne pravice, ki izvirajo iz nekih drugih (ne nujno drugačnih) absolutnih pravic (gledano s časovnega gledišča kršitve slovenskega patenta). Zato zatrjevana škoda ni adekvatna (normalna) v razmerju z očitanim vzrokom (kršitvijo slovenskega patenta). Smisel prepovedi kršitev (slovenskega) patenta tudi ni (z vidika vzročnosti ratio legis) varovanje relativnih pravic, izvirajočih iz drugih absolutnih pravic. Zatrjevana škoda je zato nenavadna in izredna. Toženki je ne moremo pripisati, ker se skladno s teorijo o adekvatni vzročnosti smejo pri iskanju odgovora na vprašanje obstoja pravnorelevantne vzročne zveze upoštevati samo tiste posledice, ki niso čisto zunaj tistega, kar se po življenjski izkušnji lahko šteje za morebitno posledico takšnega dogodka; do vtoževane škode pa je prišlo zaradi izrednih okoliščin na strani tožnika (licenčna pogodba za območje izven Slovenije ter dogovor in udejanjenje pogodbenega odstopnega upravičenja.
zastaranje odškodninske terjatve - premoženjska škoda - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda zaradi neizročitve poslovnih prostorov
Po določbi prvega odstavka 376. člena ZOR odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. Zakonsko besedilo ne govori o višini škode. Sodna praksa zato določbo tolmači tako, da vedenje o škodo ne pomeni, da mora biti znan konkreten znesek, ampak zadostuje, da so oškodovancu znane okoliščine, na podlagi katerih lahko ugotovi obseg oziroma višino škode.
Z neizročitvijo poslovnih prostorov nastaja kupcu, ker jih ne more uporabljati, škoda. Nastaja zaporedno, postopno s potekom časa, ali z drugo besedo sukcesivno. Ko sodna praksa govori o sukcesivno nastajajoči škodi, ima v mislih prav tako škodo, ki naj bi nastajala revidentu (po njegovih trditvah) od tedaj, ko bi mu tožena stranka morala izročiti poslovne prostore, pa vse do njihove dejanske izročitve.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – odločba o prekršku – pisna odločba – plačilni nalog – sankcije za prekršek - opozorilo
Opozorila ni mogoče šteti za odločbo o prekršku in na pravni položaj kršitelja ne vpliva, zato zahteva za varstvo zakonitosti zoper opozorilo ni dovoljena.