odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - oprostitev odgovornosti - odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila in otroka na rolerjih
Ker se nepričakovanost škodnega dogodka presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti, se ne sprašujemo, ali je bilo oškodovančevo dejanje pričakovano za konkretnega voznika in v konkretnih okoliščinah, pač pa, ali je bilo pričakovano za posebej skrbnega voznika. Stališče izpodbijane sodbe, da je bilo tožnikovo ravnanje za toženkino zavarovanko nepričakovano, ker je bilo skladno s predpisi, je zato materialnopravno zmotno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005379
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja med izrekom in obrazložitvijo – razlogi o odločilnih dejstvih – čas storitve kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
V primeru ponavljajoče se dejavnosti za časovno opredelitev storitve kaznivega dejanja zadošča navedba časovnega okvira, v katerem se je dejavnost izvajala.
Upoštevaje posledice, ki bi nastale ob realizaciji sporne prodajne pogodbe v kontekstu zavarovanja tožnikove terjatve, je pravilna odločitev, da gre za ničen pravni posel.
ODZ paragraf 1175 - 1216. ZPP člen 184, 184/2, 184/3. ZOR člen 388.
dogovor o ustanovitvi skupne obratovalnice - družbena pogodba - delitev čistega dohodka (dobička) - zastaranje - pretrganje zastaranja
Po prenehanju skupne obratovalnice je bilo med pravdnima strankama sporno, ali in koliko čistega dohodka te obratovalnice je treba razdeliti. Gre za obračunsko pravdo, v kateri posamezne terjatve iz obratovanja skupne obratovalnice nimajo samostojne usode in jih tudi ni mogoče ločeno ali samostojno obravnavati. Tako znesek iz tožbe kot tisti iz vloge z 21. 2. 2001 imata isto podlago, saj gre v obeh za zahtevano delitev dobička iz obdobja v letu 1993 in prvih dveh mesecev v letu 1994. Zneska se vsaj prekrivata, zato v vlogi z 12. 2. 2001 ni prišlo do spremembe same istovetnosti zahtevka. V pretežnem delu je šlo le za dopolnitev in popravo navedb, ki so sicer res privedle do manjšega zvišanja zahtevka, vendar je že vložitev tožbe 27. 9. 1996 pretrgala tek zastaranja terjatve za razdelitev dobička.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – primarni in podredni zahtevek – nepopoln predlog – bistvene sestavine predloga – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker v predlogu ni konkretizirano sporno pravno vprašanje, ki bi zahtevalo dopustitev revizije, niti ni navedeno pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, ga je Vrhovno sodišče kot nepopolnega zavrglo.
ZDru-1 člen 13, 14. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 2, 2/1, 2/2.
spremembe statuta društva – sklep o spremembi oziroma dopolnitvi statuta društva - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep skupščine društva, s katerim je ta spremenila oziroma dopolnila statut društva nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika s področja upravnega prava. Izpodbijani akt ni bil izdan v upravni stvari v smislu drugega odstavka 2. člena ZUP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a. ZGJS člen 31, 37. ZVO-1 člen 187, 187/4. Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, priloga 1.
izbira koncesionarja za opravljanje dimnikarskih storitev - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje pomembno glede na vsebino zadeve – vprašanja, za katera revident izkazuje pravni interes – splošna vprašanja – vprašanja, ki ne sprožajo dilem – zelo hude posledice – pričakovana pravica
Revizija je dovoljena, če revident izkaže izpolnjevanje katerega od pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ni izpolnjen, če revident uveljavlja kot pomembna pravna vprašanja tista, ki na rešitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, oziroma vprašanja, ki zahtevajo le splošne odgovore ter v teoriji in praksi niso sporna, ker se da na njih odgovoriti že z branjem besedila posameznih predpisov.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic odločitve za stranko ni izkazan s pavšalnim zatrjevanjem o izgubi dela in odpuščanju delavcev.
neposredna plačila v kmetijstvu - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme na strani revidenta
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Povratnica v postopku s ponudbo (21. člen ZKZ) ima funkcijo varovanja pravic sprejemnika ponudbe ter mu omogoča, da dokaže, da je prodajalec njegovo izjavo o sprejemu ponudbe prejel, če bi ta okoliščina (prejema pisne izjave o sprejemu ponudbe) bila med prodajalcem in sprejemnikom ponudbe sporna.
Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec sprejem ponudbe prejela znotraj zakonskega roka, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico. Smiselno enako izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča I Up 969/2003 z dne 25. 1. 2006; povsem enako stališče pa je zavzelo v sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 491/2009 z dne 24. 11. 2010.
V svoji vlogi predlagateljica ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Vloga predlagatelja je po vsebini revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje.
predlog za obnovo sodnega postopka – izkazana postulacijska sposobnost za pritožbo - kršitev ustavnih pravic – zavržen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – javna razgrnitev postopkov nove izmere - elaborat – drugo sodno varstvo – subsidiarno sodno varstvo
Ker pa je bilo iz prilog prvostopenjskega sodišča razvidno, da sta tožnika priložila pritožbi pooblastilo pooblaščencu, kateremu sta priložila tudi fotokopijo njegovega pravniškega državnega izpita, je bilo sklepanje Vrhovnega sodišča o neizkazanosti pogojev iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1 napačno. Zato je bilo tudi napačno postopkovno odločanje po sodniku posamezniku, saj bi o pritožbi moral meritorno odločati senat treh sodnikov.
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja institut vrnitve v prejšnje stanje procesno pravico v primeru zamude nepodaljšljivega procesnega roka. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da z izpodbijanim sklepom, s katerim je bil zavržen predlog tožnikov za vrnitev v prejšnje stanje postopka javne razgrnitve nove izmere, ni bilo poseženo v kakšno materialno pravico ali pravno korist tožnikov in zato ne more biti predmet izpodbijanja v smislu 2. člena ZUS-1. Pa tudi sicer sta tožnika vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje po preteku trimesečnega roka, ko vrnitve v prejšnje stanje ni več dopustna.
ZUDVGA člen 13, 13/1-8. ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/4, 56. ZUS-1 člen 83, 83/2.
gradbeno dovoljenje izdano razlastitvenemu upravičencu – dokaz o pravici graditi – gradnja avtoceste – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. To je v tem primeru mogoče ugotoviti že z branjem 54. in 56. člena ZGO-1 in osme alineje prvega odstavka 13. člena ZUDVGA.
V zvezi s sklicevanjem na pomembno pravno vprašanje glede domnevno nepravilno izvedenega postopka sporazumevanja, Vrhovno sodišče poudarja, da je od tega postopka sicer res odvisna pravilnost uvedbe razlastitvenega postopka, vendar pa je predmet presoje v tem upravnem sporu izdaja delnega gradbenega dovoljenja in ne razlastitveni postopek, zato vprašanja v zvezi s tem postopkom ne morejo biti pomembna pravna vprašanja v tej zadevi. Pomembno pravno vprašanje je namreč lahko le tisto, od katerega rešitve je odvisna odločitev v obravnavani zadevi.
predlog za dopustitev revizije – dokazna ocena – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica ni izkazala, da bi bil lahko utemeljen očitek, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe glede pomanjkljivosti dokazne ocene sodišča prve stopnje, niti, da je brez obravnave drugače ugotovilo pravno pomembna dejstva. Glede na to, da odločba sodišča druge temelji na ugotovitvi, da tožnica ni bila dobroverna, neobrazložitev zavrnitve dokaza, ki bi potrdil, da je tožnica gnojno jamo uporabljala, za odločitev v tej zadevi ne more biti pravno pomembna.
predlog za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – vzpostavitev prejšnjega stanja po prenehanju najema poslovnega prostora - kršitev pogodbene obveznosti – restitucija v naravi – dopuščena revizija
Podani so pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja, kot je opredeljeno v izreku te odločbe.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – obojestranska krivda – tretja oseba – dopuščena revizija
Revizija je dopuščena glede vprašanj, navedenih v izreku določbe.
ZZZDR člen 44, 62. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – sklenitev pravnega posla med zakoncema – pogodba o preužitku – učinki pogodbe – dopuščena revizija
Predlog za dopustitev revizije se dopusti glede materialnopravnega vprašanja učinkov med zakoncema sklenjene pogodbe o preužitku (vprašanje razmerja med 44. in 62. členom ZZZDR).