dovoljenost revizije – novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva – podpisnik pooblastila - zavrženje revizije
Tožnikov odvetnik je sodišču predložil novo pooblastilo, ki pa ga je podpisal tožnikov oče. Tožnik je polnoleten, zato njegov oče ni več njegov zakoniti zastopnik. To pomeni, da pooblastila odvetniku za vložitev revizije ni podpisala stranka.
revizija tožene stranke – odpravljena odločba tožene stranke - pravni interes za revizijo
Revizija, ki jo vloži tožena stranka zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
ZUP člen 274, 277, 277/1. ZdavP-1 člen 2, 31, 34. ZdavP-2 člen 96, 99, 99/1.
razveljavitev po nadzorstveni pravici – rok za izdajo odločbe - vpliv kasnejše odločbe Ustavnega sodišča – preveč plačane zamudne obresti – dovoljena revizija
Skladno z 274. členom Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici izdano odločbo, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Po prvem odstavku 277. člena ZUP se odločba o odpravi lahko izda v roku enega leta od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. Glede na to, da je bila (odmerna) odločba izdana leta 1999, tožeča stranka pa je zahtevo za delno odpravo odločbe po nadzorstveni pravici podala leta 2005, je odločitev sodišča prve stopnje (že iz tega razloga) pravilna, saj je rok za odpravo odločbe že potekel. Na tek roka tudi ne more vplivati dejstvo, da revidentka odločitve Ustavnega sodišča ni mogla uveljavljati v prejšnjem sodnem postopku.
zavrženje tožbe - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe
Ker izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.
denacionalizacija – zavrženje zahteve za nadaljevanje - dovoljenost revizije – pravica stranke, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice
Pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni:
če je predmet upravnega spora procesno vprašanje (zavrženje zahteve za nadaljevanje denacionalizacijskega postopka), ne gre za pravico ali obveznost stranke, izraženo v denarni vrednosti;
ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, izguba možnosti vrnitve zaplenjenega premoženja in njegova velika vrednost ne predstavljata zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0013681
ZIZ člen 73. SPZ člen 42, 101.
vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe - tek izvršilnega postopka - pogoji za odlog izvršbe - zaključek izvršilnega postopka pred pravdnim - prenehanje lastninske pravice
Izvršilno sodišče v primeru, ko tretji vloži tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, odloži izvršbo glede spornega predmeta le, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo. Usoda predloga za odlog izvršbe je v celoti prepuščena izvršilnemu sodišču, oziroma tretjemu (tožnici).
Sodišče druge stopnje je z napačno uporabo 286. člena ZPP tožniku onemogočilo obravnavanje pred sodiščem, s čimer je poseglo v pravico tožnika do izjave in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tako je tudi napačna odločitev sodišče druge stopnje, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni navedlo nobenih razlogov o tem, zakaj ni valoriziralo zavarovalne vsote.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005435
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 244, 244/1, 244/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje – zloraba položaja
Premoženjsko korist, ki jo je obsojenec pridobil za drugega, v konkretnem primeru predstavljajo nenamensko uporabljena sredstva Sklada - v obsegu, v katerem so bila porabljena za vračilo kreditov, je druga oseba pridobila protipravno premoženjsko korist, saj sicer kreditov ne bi dobila povrnjenih.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Čeprav je v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe naveden tudi nateg vratnih mišic, torej sled poškodbe, to ne vpliva na opredelitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe.
bodoča škoda - nova škoda - sklenitev izvensodne poravnave - škoda, zajeta v izvensodni poravnavi- nepremoženjska škoda
Nova škoda je tista škoda, ki izvira iz škodnega dogodka, v zvezi s katerim je bila že prisojena oziroma dogovorjena odškodnina, pa v času sojenja oziroma sklenitve (zunaj)sodne poravnave ni bilo gotovo, ali bo nastala, in če bo, kakšen bo njen obseg.
OZ člen 5. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 180, 180/2.
delitev skupnega premoženja - sodna poravnava – ničnost sodne poravnave - napake volje – ravnanje v nasprotju z moralo - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – primarni in podrejeni zahtevek – zavrženje revizije
Da si je prvotni toženec prizadeval pridobiti stanovanje v celoti in po lastnih navajanjih polovični delež na njem prodal zato, da je lahko izpolnil denarno obveznost po sklenjeni poravnavi do tožnice, moralnim načelom ne nasprotuje.
ZPP člen 112, 112/8, 367, 367/2, 367/3, 367b, 367b/1, 367b/2, 374, 374/2, 377. ZPP-D člen 130, 130/1.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - razmerje med dovoljenostjo pri nepristojnem sodišču vloženega predloga za dopustitev revizije in nedovoljeno revizijo – vložitev predloga za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču – očitna pomota vložnika – vložitev predloga po odvetniku - prepozen predlog za dopustitev revizije – zavrženje revizije
Ker je tožeča stranka revizijo sicer pravilno naslovila kot „Predlog za dopustitev revizije“, je treba pojasniti, da zanjo do drugačnega (ugodnejšega) rezultata ne bi moglo privesti niti obravnavanje njene vloge v tem svojstvu.
Vložitve predloga za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnice, ki bi pri sestavljanju vloge morala paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena in pravočasno vložena pri pristojnem (Vrhovnem) sodišču.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja
Protispisnost je podana (zgolj) takrat, ko obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku ter med samimi temi listinami oziroma zapisniki, ne pa, če sodišče vsebino listin ali zapisnikov (še zlasti v povezavi z drugimi dokazi) razume (tolmači) drugače kot stranka.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – povrnitev škode – izključna krivda voznika
Ob ugotovitvi, da je tožnik sam z neprilagojeno hitrostjo razmeram na vozišču in alkoholiziranostjo povzročil prometno nesrečo, je pravilna odločitev, da je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005468
ZKP člen 344, 371, 371/1-11, 371/1-9, 371/2, 383, 392, 394. KZ člen 299.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek - sprememba obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - reformatio in peius – razveljavitev sodbe – sprememba sodbe - pravice obrambe - obstoj kaznivega dejanja – nasilništvo – zakonski znaki kaznivega dejanja
Če je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki jo je uveljavljal zagovornik, pritožil pa se je tudi državni tožilec, a njegova pritožba zaradi razveljavitve ni bila obravnavana, lahko državni tožilec v novem sojenju obtožbo spremeni.
URS člen 156. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/3, 367. č.
zahteva za oceno skladnosti – zavrnitev predloga stranke - razlogi zavrnitve – brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije - postulacija
V skladu s 156. členom Ustave RS lahko sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in začne postopek pred ustavnim sodiščem. V zvezi s takšno odločitvijo sodišče ni niti postopkovno niti vsebinsko vezano na predlog strank v postopku, temveč gre izključno za njegovo presojo o tem, ali je zahtevo po 156. členu Ustave RS treba vložiti. V obravnavni zadevi Vrhovno sodišče meni, da razlogi za vložitev predlagane zahteve niso podani. O ustavni skladnosti prvega odstavka 22. člena ZUS-1 je namreč Ustavno sodišče že odločilo z odločbo U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008. Razlogi, navedeni v tej odločbi pa kažejo, da tudi določbe 86. člena ZPP niso v neskladju z Ustavno RS.
ZIZ člen 15, 40c, 42, 42/2, 42/3. ZIZ-H člen 35. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – razveljavitev potrdila o izvršljivosti – pristojnost izvršilnega sodišča – izvršba na podlagi verodostojne listine
Z določbo tretjega odstavka 42. člena v času izdaje sklepa o nepristojnosti izvršitvenega sodišča (Okrajnega sodišča v Murski Soboti) za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o izvršljivosti veljavnega ZIZ, ni odgovorjeno na vprašanje o pristojnosti sodišča za odločanje o takem predlogu v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - vezanost sodišča na pravno podlago – iura novit curia
Stranki lahko meje preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka opredelita le z navedbo dejanske podlage, ne pa s sklicevanjem na določene pravne pojme, zato se sodišče ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja zgolj iz tiste pravne podlage, v zvezi s katero so pravni pojmi, na katere se sklicujeta stranki.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Ker revident ne navaja, katero naj bi bilo pomembno pravno vprašanje, navaja le, da po njegovi oceni gre po vsebini zadeve za pomembno pravno vprašanje, ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.