dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – spreminjanje ponudb – načelo enakosti – določnost razpisnega merila - privilegiran položaj prijavitelja – koncesija – višina koncesijske dajatve – koncesija za vzdrževanje avtobusne postaje
Ker v razpisu za podelitev koncesije v merilu o višini koncesijske dajatve ni bilo navedeno, da je treba to opredeliti skupaj z davkom na dodano vrednost, je bila prijava izbranega prijavitelja, ki je višino koncesijske dajatve opredelil brez DDV, v skladu z razpisom, izrecno vprašanje tožene stranke, ali je v višini dajatve tudi DDV, pa ni bilo potrebno in tudi izbranemu kandidatu ni dalo posebnega položaja v primerjavi z revidentom, katerega ponujena višina koncesijske dajatve je izrecno vsebovala tudi DDV. Izbrani prijavitelj torej ni imel privilegiranega položaja, njegova ponujena koncesijska dajatev pa je bila ves čas najvišja.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta - vrednost revizijsko izpodbijanega dela odločbe – pravdni stroški – postranske terjatve – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po izrecni določbi drugega odstavka 39. člena ZPP se pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta pravdni stroški in druge stranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Zato oznake revizijske vrednosti spora o višini prisojenih pravdnih stroškov ni mogoče upoštevati. Že v tožbi označena vrednost sporov pa ne presega 2.000 EUR. Zato je predlog za oprostitev revizije nedovoljen.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – pravica do pritožbe – napoved pritožbe – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – ponareditev poslovne listine – blanketna norma – poslovna listina – gospodarska dejavnost občine – funkcije župana – način izvršitve – zloraba uradnega položaja – stek kaznivih dejanj – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba s posebnim pogojem – premoženjskopravni zahtevek
Če obramba predlaga izvedbo dokaza, ki nakazuje na kršitev ustavno zagotovljenih pravic drugega (npr. poseg v komunikacijsko zasebnost), mora zadostiti svojemu dokaznemu bremenu in podati predlog za izvedbo dokaza tako, da je jasno, da gre za predlog, ki je pomemben za pravilno razsojo zadeve ter mora tudi temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da je s predloženim dokazom mogoče ugotoviti zatrjevano dejstvo.
Potrditev računa s podpisom kot verodostojno listino in odreditev izplačila predstavlja enega od načinov izvršitve kaznivega dejanja ponareditve poslovne listine.
dovoljena revizija - vrednost spornega predmeta očitno presega mejno vrednost – prisilna izterjava davčnega dolga – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – pomota v navedbi izpodbijanega akta
Res je sicer, da iz uvodnih navedb izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča izhaja, da je sodišče presojalo odločbo tožene stranke št. DT-471-929/03, vendar pa je iz obrazložitve sodbe jasno razvidno, da je presojalo zakonitost odločbe tožene stranke št. DT-471-925/03, kajti s to odločbo je bila zavrnjena revidentova pritožba zoper sklep o prisilni izterjavi dolga Davčnega urada Celje z dne 4. 11. 2003, s katerim je prvostopenjski organ zoper pritožnika uvedel prisilno izterjavo davčnega dolga iz premičnega premoženja dolžnika.
V izpodbijani sodbi torej ne gre za ponovno odločanje o zakonitosti istega upravnega akta, o čemer je bilo razsojeno s sodbo U 12/2006, kar bi predstavljalo kršitev pravila ne bis in idem (8. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1), temveč za odločitev o zakonitosti drugega upravnega akta, o katerem s sodbo U 12/2006 sodišče prve stopnje ni odločalo.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – begosumnost
Če je pripor odrejen iz razloga begosumnosti (z namenom, da se zagotovi obdolženčeva navzočnost v kazenskem postopku oziroma njegova učinkovita izvedba), so navedbe, da ni bilo podlage za odreditev pripora zaradi varnosti ljudi, nerelevantne.
vročitev sodbe – vročilnica – javne listine – datum vročitve – dokazovanje neresničnosti datuma, ki je zapisan v vročilnici
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Kljub temu je dovoljeno dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična (prim. 6. odstavek 149. člena ZPP).
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZVV člen 2a, 2a/2, 2a/6.
status vojnega veterana – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje razlage določbe 2. a člena ZVV – jasna določba zakona – zelo hude posledice – konkretizacija in izkazanost zelo hudih posledic
Vprašanje razlage zakonske določbe, ki je jasna in ne potrebuje dodatne razlage, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1-4. ZSPDPO člen 39. Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin člen 5, 5/1.
javni razpis občine – sklep o razveljavitvi razpisa – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja
Javni razpis, objavljen na navedeni podlagi, pa ni upravni akt v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja, s katerim ta upravlja s svojim stvarnim premoženjem v okviru prej navedenega zakona, in sicer, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ne v izvrševanju svoje oblastne funkcije, temveč kot gospodarski subjekt. Ne ZSPDPO niti Uredba ali Pravilnik pa ne vsebujejo določbe, iz katere bi izhajalo, da je zoper javni razpis možno vložiti tožbo v upravnem sporu. Sklicevanje tožeče stranke na pravni pouk glede možnosti vložitve tožbe na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Odločitev, ali ima stranka zoper izpodbijani akt sodno varstvo po določbah ZUS-1, namreč ni stvar upravnega organa, temveč je odvisna od vsebine izpodbijanega akta in presoje sodišča o tem.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vsebina - obravnavane zadeve – odločilno vprašanje – sprememba vrste rabe zemljišč - zelo hude posledice
Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati le tisto pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, to pa je tisto pravno vprašanje, od katerega rešitve je odvisna tudi odločitev v posameznem primeru.
Ker revidentka ni navedla, kakšne dejanske posledice bo imela zaradi izpodbijane odločitve, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, ni izkazala obstoja zelo hudih posledic.
dodelitev brezplačne pravne pomoči – začasna odredba – pravica do zagovornika – pravica do obrambe – kazenski postopek – težko popravljiva škoda
Odločanje o začasni odredbi, kot jo je predlagala tožnica (da se ji do dokončne odločitve v tej zadevi odobri brezplačna pravna pomoč za zagovor pred Okrajnim sodiščem v zadevi K ... v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku na prvi stopnji), bi pomenilo po naravi stvari odločanje o pravici sami oziroma o ustanovitvi pravice brez presoje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Če je tožba vložena po poteku 30-dnevnega zakonskega roka, ki je prekluziven, saj ni podaljšljiv, je prepozna in je sodišče ne obravnava po vsebini, ne glede na to, kaj se z njo uveljavlja. Sodišče sicer lahko upravni akt izreče za ničnega po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1), vendar le, če je tožba, s katero se upravni akt izpodbija, vložena v roku, ki ga določa zakon.
pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - sklep o odreditvi pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - obtožnica - neogibnost pripora - sorazmernost
Če je obtožnica zoper obdolženca postala pravnomočna, sodišču ob odločitvi o odreditvi pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP ni potrebno obrazložiti okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen sum.
promet s kmetijskimi zemljišči - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odobritev pravnega posla – pravilno oddana izjava o sprejemu ponudbe
Če je vprašanje, ki ga izpostavlja revident, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od tega ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljena revizija - denacionalizacija - nadomestni upravičenec - ugotavljanje očetovstva - sirotinska knjiga - javna knjiga - javna listina
A.A. je nadomestna upravičenka do denacionalizacije po 12. členu ZDen, saj je z ustrezno javno listino izkazala, da je (nezakonska) hčerka prejšnjega lastnika ustrezno podržavljenega premoženja.
Vpisnik za varstva in skrbstva (sirotinska knjiga) je po določbah paragrafa 223 tedaj veljavnega sodnega reda (Opravilni red za sodnije prve in druge stopnje, RGB – Državni zakonik, 1897, XLI/112, str. 609-864) eden izmed vpisnikov za civilne zadeve, ki so jih v državljanskopravnih zadevah vodila okrajna sodišča, in je kot tak javna knjiga, izpisi iz njega pa javne listine.
ZD člen 60, 60/1. ZPP člen 318, 318/1-4. URS člen 25.
razveljavitev oporoke – prava zamudna sodba – sklepčnost tožbe – trditvena podlaga tožbe - nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi – napake volje – grožnja – strah – neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost – pravica do pritožbe
Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da je bila sporna oporoka napravljena pod vplivom groženj toženca, ki se ga je oporočiteljica zelo bala. Zato je pravilno sklepanje, da iz navedene dejanske podlage izhaja pravno upoštevna napaka volje za ugotovitev, da je sporna oporoka neveljavna.