sporazumna razveza pogodbe o zaposlitvi – razlaga pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pritožbena obravnava - dokazna ocena
Na podlagi določb 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje svoje dokazne ocene in odločitve ne more graditi le na podlagi na pritožbeni obravnavi ponovljenega dokaza, če so bili pred sodiščem prve stopnje izvedeni še številni drugi dokazi. Posebej to velja za primer, ko ponovitev dokaza na pritožbeni obravnavi ni prinesla nič bistveno novega. Pri dokazni oceni mora enakovredno upoštevati tudi dokaze, neposredno izvedene pred sodiščem prve stopnje, čeprav le-ti niso neposredno ponovljeni na pritožbeni obravnavi. To stori tako, da upošteva zapisnike o izpovedbah na prvi stopnji zaslišanih prič, strank ali izvedencev. Prav tako mora upoštevati tudi druge listinske dokaze, ki so bili predmet dokazne ocene pred sodiščem prve stopnje in ki se nanašajo na dejstva, pomembna za odločitev.
Provizijski sistem ni v nasprotju z določbami tretjega odstavka 43. člena SKPgd oziroma tretjega odstavka 46. člena panožne kolektivne pogodbe, ki osnovno plačo definira kot plačo za polni delovni čas, normalne delovne pogoje in vnaprej določene delovne rezultate. Logično je, da se del plače za delovno uspešnost delavcu izplača le v primeru, če je delovno uspešen.
Glede na določbe tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 Vrhovno sodišče ob obravnavi pritožbe zoper sklep, da se revizija ne dopusti, na druge pritožbene razloge, zlasti pritožbene razloge, ki bi predstavljali le bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP, ne pazi po uradni dolžnosti.
dovoljenost revizije – pravni interes – stečajni postopek - prenehanje pravdne stranke – izbris iz sodnega registra – neobstoj pravnega naslednika – zavrženje revizije
Tožena stranka je po vložitvi revizije prenehala obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka in nima pravnega naslednika. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti, je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena, zaradi česar jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
razporeditev na delovno mesto – plačilo razlike plače – dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Ker je postal sklep sodišča druge stopnje, da se revizija ne dopusti, pravnomočen, je tožeča stranka vložila revizijo zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – šikaniranje delavca – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
ZDR izrecno določa, da mora sodišče v primeru prenehanja na podlagi sodbe sodišča upoštevati vse okoliščine primera in interes obeh strank. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da so odnosi med strankama tako skrhani, oziroma, da obstaja stopnja nezaupanja, ki onemogoča nadaljnje sodelovanje in ob upoštevanju dejstva, da delodajalec nima na voljo primernega delovnega mesta, so podani razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR.
Način obravnavanja tožnice je bil izjemen, saj je morala opravljati delo na drugi lokaciji in ni smela imeti stikov s podrejenimi delavkami, ni imela dostopa do strokovne literature ipd. ter je morala tudi štirikrat dnevno javljati svojo prisotnost. Omenjeno kaže na nekorekten odnos tožene stranke do tožnice in ima znake šikaniranja.
ZDR člen 182. ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 39, 367, 377.
odškodninska odgovornost delavca – prometna nesreča – poškodba vozila – škoda – zakonske zamudne obresti – zavrženje revizije
Sodišče druge stopnje je pravilno presodilo, da so podani vsi elementi odškodninske obveznosti toženca. Vzročna zveza med njegovim ravnanjem in nastalo škodo je v tem, da na policijski postaji ni prijavil prometne nesreče, ki jo je utrpel s tožnikovim vozilom, zaradi česar je kasneje zavarovalnica, ki je povračilo škode na vozilu pogojevala s predložitvijo policijskega zapisnika, tožnikov zahtevek iz naslova zavarovanja vozila odklonila. Toženec je (še zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bil poklicni voznik) ravnal nedopustno in hudo malomarno, ker prometne nesreče ni prijavil policijski postaji. Sodišče druge stopnje je ugotovitev o višini škode na vozilu oprlo na predračun in jo utemeljeno naložilo v plačilo tožencu.
V okviru predpostavk odškodninske obveznosti je bilo med drugim potrebno ugotoviti, ali je škoda na vozilu res nastala in v kakšnem obsegu, ne pa, ali je bila ta škoda tudi dejansko (že) odpravljena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-9. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – koriščenje ur - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjavljanja v postopku – pravica do uporabe svojega jezika
Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP se nanaša na pravico strank do izjavljanja v postopku, ne pa na zaslišanje strank.
Res je, da je sodišče neupravičeno pogojevalo zagotovitev sodnega tolmača na zadnjem naroku s predhodnim plačilom predujma za stroške. Vendar pa tudi s tem toženi stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ni bila kršena pravica do uporabe svojega jezika, saj slednji na narok sploh ni pristopil (kakor sam navaja zaradi poslovnih obveznosti), čeprav je bil v redu vabljen, niti ni svojega izostanka opravičil.
Dejstvo, da je tožnica prišla v službo, čeprav ji je poslovodkinja odredila koriščenje ur in da je zahtevala pisni sklep direktorja glede koriščenja kompenzacijskih ur, ne predstavlja take hujše kršitve delovnih obveznosti, ki bi upravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 11, 15, 52 - 54, 63. ZZZPB člen 52, 53. OZ člen 50.
navidezna pogodba - prikrita pogodba - transformacija - delovno razmerje za določen čas - vključitev v javna dela - zloraba instituta vključitve v javna dela - izročitev pisne pogodbe
Sodišči prve in druge stopnje sta materialno pravo zmotno uporabili, ker sta kljub ugotovitvi, da tožnica ni opravljala dela iz programa javnih del, ampak drugo delo šteli, da je v skladu z zakonom sklenila posebno pogodbo o zaposlitvi, ki se lahko sklepa le za določen čas in ki s potekom določenega časa preneha veljati.
Zloraba instituta vključitve v javna dela s sklenitvijo navidezne posebne pogodbe ima za posledico, da ta pogodba nima učinka med strankama, ampak velja ustno sklenjena in dejansko realizirana pogodba o zaposlitvi.
kolektivni delovni spor - pogoji za sodno varstvo - član nadzornega sveta - imenovanje delavskega direktorja - pogojno imenovanje
Svet delavcev lahko zahteva sodno imenovanje delavskega direktorja, če predhodni postopek, predviden v določbah 82. in 83. člena ZSDU, ni privedel do imenovanja delavskega direktorja, in sicer tudi v primeru, če niti ni prišlo do predloga skupnega kandidata na odboru nadzornega sveta in je zato svet delavcev vztrajal pri istem kandidatu za delavskega direktorja.
Pogoj za postopek pred sodiščem ni predlaganje skupnega kandidata (s strani odbora nadzornega sveta), prav tako pa zakon ne določa, da bi sodišče lahko imenovalo delavskega direktorja le v primeru, če svet delavcev ne bi predlagal prvotnega kandidata, ki ga je nadzorni svet predhodno že zavrnil.
Določbo 255. člena ZGD-1 je treba upoštevati tudi v primeru imenovanja delavskega direktorja, saj ZGD-1 oziroma ZSDU ne izključujeta njene uporabe.
Ker je bila predlagana kandidatka v času predlaganja s strani sveta, odločanja nadzornega sveta in odločanja sodišča še vedno članica nadzornega sveta, ni bilo zakonske podlage za istočasno imenovanje delavske direktorice kot članice uprave nasprotnega udeleženca.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - obseg pravnomočnosti – izrek sodbe
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je potreba po delu svetovalke direktorja pri toženi stranki prenehala že decembra 2006. Revizijsko sodišče je na takšno dejansko ugotovitev vezano. Subjektivni 30-dnevni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (zaradi prenehanja potreb po tožničinem delu svetovalke direktorja) je tako v času podaje odpovedi dne 14. 6. 2007 že potekel, zato je odpoved nezakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – inventurni manjko – vsebina odpovedi – izvedba dokazov
Ker mora biti opredelitev očitkov v odpovedi dovolj določna, da se lahko delavec zoper njih brani oziroma se o njih izjavi, sta se sodišči druge in prve stopnje pri presoji zakonitosti izpodbijane odpovedi pravilno omejili le na tiste očitke kršitev, ki so bili časovno in nasploh vsebinsko dovolj določno opredeljeni, da jih je bilo sploh mogoče obravnavati.
predlog za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse - priposestvovanje – dobrovernost – dokazno breme
Predlagatelj odstopa od sodne prakse ni izkazal. V vseh navedenih odločbah je revizijsko sodišče navedlo, da se dobrovernost posesti domneva in je dokazno breme na tisti od pravdnih strank, ki dobrovernost izpodbija. Sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi od tega pravila ni odstopilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005467
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - izvedenstvo – obrazložitev sodbe
Sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost ter ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba.
prenehanje pravdne stranke – pravna oseba – prenehanje zaradi zaključka stečajnega postopka – izbris pravne osebe iz sodnega registra – prekinitev pravdnega postopka – nadaljevanje pravdnega postopka – pravno in procesno nasledstvo – procesna predpostavka – zavrženje tožbe
Za obravnavano zadevo (za zavrženje tožbe) ni pomembno, ali je bil tožnik obveščen o zaključku stečajnega postopka, temveč le, da tožena stranka ne obstaja (več) in da nima pravnih naslednikov, ne po zakonu ne po navedbah tožnika.
ZUS-1 člen 94, 94/2. ZDavP-1 člen 91, 92, 123. ZUP člen 263, 263/2.
dohodnina – obnova postopka po določbi 123. člena ZDavP-1 - pravočasnost obnove – nova dejstva oziroma dokazi – dovoljena revizija
Glede na določbo 123. člena ZDavP-1 je za presojo pravočasnosti uvedbe obnove postopka odločilno, kdaj je stvarno in krajevno pristojni (odmerni) davčni organ izvedel za novo dejstvo oziroma dokaz, ki bi mogel pripeljati do drugačne odločbe in bi to dejstvo oziroma dokaz lahko navedel kot razlog za obnovo postopka. Takrat začne teči subjektivni šestmesečni rok za uvedbo obnove postopka. V obravnavani zadevi je davčni organ za to dejstvo izvedel iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu revidentovih osebnih prejemkov in dohodnine, ne pa šele od izdaje odločbe o odmeri davka od osebnih prejemkov za revidenta.
ZKP člen 41, 42, 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost - presoja pritožbenih navedb – pravice obrambe – izločitev – zahteva za izločitev - sklep o zahtevi za izločitev sodnika – prekoračitev obtožbe – opis kaznivega dejanja
Pritožbeno sodišče presodi tiste konkretne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna dejstva. Postopanje pritožbenega sodišča v nasprotju s prvim odstavkom 395. člena ZKP ne predstavlja vselej bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – naknadna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta po spremembi tožbe – procesna skrbnost pravdne stranke – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede na naknadno eventuelno kumulacijo bi toženci, da bi zadostili zahtevani procesni skrbnosti, morali pojasniti, ali so tožniki ob tej spremembi tožbe podali tudi oceno vrednosti spremenjenega dela tožbenega zahtevka in če je niso, ali je bila taka ocena sprejeta kasneje na podlagi ustreznih ravnanj tožencev in/ali sodišča. Ker vrhovno sodišče teh okoliščin po uradni dolžnosti ni dolžno raziskovati, toženci pa tega tudi niso pojasnili, se šteje, da vrednost spornega predmeta pri naknadno uveljavljanem podrejenem tožbenem zahtevku ni bila ocenjena.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/2, 3/3. ZKP člen 70, 70/3, 70/4, 97, 97/1.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - zagovornik po uradni dolžnosti v kazenskem postopku – razmerje med ZKP in ZBPP – BPP po posebnem zakonu
Če je obdolžencu v kazenskem postopku postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, je na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZBPP uporaba določb ZBPP izključena.