ZSRib člen 30. Uredba o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji člen 4. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
pogoji za koncesionarja – koncesijski akt – krčenje pogojev v javnem razpisu – dve odločbi v postopku izbire koncesionarja - odločba o izbiri – odločba o neizbiri – absolutna bistvena kršitev postopka – neopredelitev do tožbenega ugovora
Z javnim razpisom ni mogoče določati novih ali drugačnih pogojev, kot jih določa koncesijski akt, ker javni razpis ni predpis in z njim ni mogoče določati splošnih in abstraktnih pravnih norm. Navedeno pomeni tudi to, da v javnem razpisu ni mogoče ožiti oziroma krčiti pogojev, ki jih za koncesionarja določa koncesijski akt.
pomembno pravno vprašanje - dovoljena revizija - telekomunikacije - analiza upoštevnega trga - postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo - splošni akt o določitvi upoštevnih trgov - odstop od sodne prakse SES C 426/05 - ugovori dejanskega stanja
Po presoji revizijskega sodišča Agencija z analizo podrobneje opredeli upoštevni trg, ki je s splošnim aktom že določljivo opredeljen. Normativno vsebino trga daje namreč vsakokratna statistična obdelava in analiziranje relevantnih podatkov v skladu s pravili konkurenčno pravne, telekomunikacijske in ekonomske stroke, saj gre za področje, za katerega so značilne stalne inovacije in tehnološko zbliževanje. Zato bi bila preveč podrobna opredelitev upoštevnega trga v Splošnem aktu o določitvi upoštevnih trgov v nasprotju z namenom zagotavljanja konkurence po ZEKom. V obravnavani zadevi je upoštevni trg določen s splošnim aktom (trg 15), z analizo upoštevnega trga pa je Agencija podrobneje opredelila, kateri produkti oziroma storitve se na njem nahajajo glede na trenutno stanje tehnologije in konkurence.
Po presoji revizijskega sodišča revidentka zaradi statusa OPTM, ki ji je bil določen v upravnem postopku določitve OPTM na podlagi izsledkov analize, v postopku priprave analize nima položaja stranke v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, saj analiza ni upravni akt, pripravlja pa jo Agencija kot regulatorni organ. Vendar pa to ne pomeni, da v upravnem postopku določitve OPTM, če izkaže pravni interes, nima možnosti vpogleda v bistvene dokumente, listine in metodologije kot podlag za analizo (če ne gre za posebej izključene kategorije podatkov), če so ti podlaga za naložene ji ukrepe in izkaže, da so napačni oziroma so bili napačno uporabljeni, zaradi česar so nepravilni tudi ukrepi. Tega pa revidentka v postopku določitve OPTM niti ni zatrjevala, zato so njene pavšalne navedbe, da ni bila seznanjena z vsemi listinami in dokazi, uporabljenimi v postopku priprave analize, neupoštevne.
ZJZP člen 4, 26, 58, 58/5, 65, 65/1. ZSRib člen 28, 28/5. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1-3, 36/1-6, 77, 82.
izbira koncesionarja za izvajanje ribiškega upravljanja – izrek odločbe o izbiri koncesionarja - pravni interes neizbranega prijavitelja
V postopku izbire koncesionarja se izda le ena odločba, in sicer odločba o izbiri, v izreku te odločbe pa se navedejo tudi stranke, katerih vloge so bile zavrnjene ali zavržene.
Tožeča stranka izkazuje pravni interes za vložitev tožbe zoper odločbo o izbiri koncesionarja kot edino pravno relevantno odločbo v postopku izbire koncesionarja.
ZMZ člen 51, 59. ZUS-1 člen 22, 22/1, 76. ZPP člen 352.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – pritožba tožeče in tožene stranke – nedovoljena pritožba
Dvom v istovetnost prosilca zadošča za odločitev o omejitvi gibanja. S pritožbo ni mogoče izpodbijati razlogov sodbe, temveč le njen izrek.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper izpodbijano odločbo tožene stranke. To pomeni, da je kot zakonito potrdilo odločitev tožene stranke, ki je tožniku začasno omejila gibanje na prostore centra za tujce. Izrek izpodbijane odločbe tožene stranke je določno opredelil omejitev gibanja z navedbo časa in kraja in takšen izrek izpodbijane odločbe je sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo tožbo, potrdilo. Tožena stranka pa s pritožbo izpodbija obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje, ker se ne strinja z razlogi izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na enega od razlogov, zaradi katerega je bil tožniku izrečen začasni ukrep omejitve gibanja. Toda s pravnim sredstvom je možno izpodbijati le izrek sodne odločbe, ne pa tudi njene obrazložitve. Zato pritožba, s katero se izpodbija del obrazložitve sodne odločbe, ni dovoljena.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – revizija brez navedbe razlogov za dovoljenost
Ker revident le citira besedilo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, z ničemer pa ne obrazloži razlogov za dovoljenost revizije, pogoji za dovoljenost obravnavane revizije niso izkazani.
ZUS-1 člen 16, 17, 22, 22/2, 36, 36/1-7. ZPP člen 199, 199/2.
zavrženje tožbe – pritožba zoper upravni akt ni vložena - stranska intervencija v upravnem sporu – procesna predpostavka za upravni spor - zavrženje
Izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvi, da gospodarska družba, zavezana s prvostopenjsko odločbo, pri drugostopenjskem upravnem organu ni vložila pritožbe zoper odločbo prvostopenjskega organa, kar v postopku niti ni sporno. Zaradi navedenega tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožnik kot pravni naslednik omenjene družbe ne izpolnjuje procesne predpostavke za sprožitev upravnega spora.
Po tretji alineji 24. člena ZMZ se kot subjekti preganjanja ali resne škode (kar sta temeljna pogoja za priznanje statusa begunca ali statusa subsidiarne oblike zaščite – drugi oziroma tretji odstavek 3. člena ZMZ) lahko štejejo tudi nedržavni subjekti, pod pogojem, da je mogoče dokazati, da državni subjekti, vključno z mednarodnimi organizacijami, v izvorni državi niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi se ob izpolnjenem pogoju kot nedržavni subjekt preganjanja oziroma resne grožnje lahko šteli tudi Vahabiti.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/1. ZDavP-2 člen 88, 88/2. Ustava RS člen 23, 158.
odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici – odločba o odpravi odločbe po nadzorstveni pravici – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen – konec postopka odločanja – odprava pozitivne upravne odločbe – odločba o dohodninski obveznosti – poseg v pravni položaj
Sodno varstvo je dopustno tudi zoper akte, s katerimi je pravnomočen pozitivni upravni akt na podlagi izrednega pravnega sredstva odpravljen ali razveljavljen, pa postopek odločanja še ni končan.
ZUS-1 člen 76. ZMZ člen 3-3, 43, 43/2, 51, 51/1-1, 51/2, 51/3, 51/4, 55-1, 55-3, 59, 59/1-3. ZTuj-1 člen 75.
priznanje mednarodne zaščite - azil – omejitev gibanja – učinek sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Če tožnik v postopku spreminja datum svojega rojstva je izkazan dvom o njegovi istovetnosti.
Že z dnem pridobitve rezultata o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC, se lahko prosilca za mednarodno zaščito do predaje pristojni državi nastani v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 51. člena ZMZ.
Če sodna taksa za revizijo ni plačana v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je revizija umaknjena.
pripor - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - razlogi o odločilnih dejstvih
Če je utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, že ugotovljen s pravnomočnim sklepom o preiskavi, sodišče njegov obstoj le preizkuša.
povrnitev nepremoženjske škode - poškodba vojaka med vojaško vajo – objektivna odgovornost države – nevarna dejavnost skok v jarek v polni bojni opremi
Vojaško urjenje samo po sebi še ne predstavlja nevarne dejavnosti in s tem tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Tudi skoka v jarek globine 1,5 m in širine 0,5 m na vadišču, ki je bilo urejeno in očiščeno, tla pa suha, ni mogoče opredeliti kot nevarno dejavnost. Okoliščina, da je bil revident v času urjenja v polni bojni opremi, te ocene ne more spremeniti, saj je bil revident poklicni vojak in je moral biti teže opreme vajen.
predlog za dopustitev revizije – zmotna uporaba materialnega prava - zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – dopuščena revizija
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča sodišča druge stopnje o vprašanju obstoja zavarovalnega primera v tej zadevi kot pogoja za nastanek toženkine obveznosti plačila odškodnine iz naslova zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0013798
URS člen 22. ZLNDL. Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradnjo. ZPP člen 367a, 367c.
dopuščena revizija – lastninska pravica – razlastitev - prenehanje lastninske pravice na nepremičninah zaradi kompleksne gradnje – družbena lastnina – pravica uporabe
Revizija se dopusti glede materialnopravnega vprašanja kdo je imel po razlastitvi pravico uporabe in kdo je postal lastnik nepremičnin na podlagi ZLNDL.
gradbena pogodba - pobotni ugovor - pogodbena kazen - ustne spremembe projekta - določitev cene pogodbenih del - določitev cene del po sodišču
Ker sta se pogodbeni stranki med izvedbo gradbenih del ustno dogovorili o številnih spremembah prvotnega projekta in se vrsta del po pogodbi ni opravila, vrsta del pa opravila drugače oziroma dodatno, aneks k prvotni pogodbi v tej smeri pa ni bil sklenjen in stranki nista sporazumno dogovorili cene odstopanj, je treba šteti, da plačila oziroma cene pogodbeni stranki nista sporazumno določili in jo je zato moralo določiti sodišče.
predlog za dopustitev revizije – stvarna služnost – presoja pomena sprememb vsebine izvrševanja stvarne služnosti med priposestvovalno dobo – odstop od sodne prakse – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnik je predložil odločbe, ki v dejanskem pogledu niso primerljive s konkretno zadevo in z njimi ni izkazal zatrjevanega odstopa od ustaljene sodne prakse. Enako velja za judikat Vrhovnega sodišča II Ips 461/2005, ki ga tožnik ponuja v primerjavo kot izhodiščnega in v katerem je šlo za spremembo vrste rabe gospodujočega zemljišča iz kmetijskega (z občasnimi obremenitvami služečega zemljišča po v naravi nevidni poti) v stavbno zemljišče z bistveno kvantitativno in kvalitativno spremembo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014114
ZGD člen 476/3. ZPP člen 311, 311/1. ZOR člen 154, 186. OZ člen 131, 165.
odgovornost zastopnika obvladujoče družbe za obveznosti odvisne družbe – zapadlost odškodninske obveznosti – stečaj odvisne družbe - preuranjenost tožbe
Začetek stečajnega postopka odvisne družbe načeloma res pomeni, da upnik ne bo poplačan v celoti, vendar mu to še ne omogoča uveljavljanja odškodninskega zahtevka od zakonitega zastopnika obvladujoče družbe. Upnik bo šele z zaključkom stečajnega postopka vedel, v kolikšni meri bodo poplačane njegove terjatve, torej kolikšen bo obseg škode.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanci – deljena odgovornost
V posamični pravdni zadevi je ugotovitev dejanskega stanja odvisna zlasti od procesne aktivnosti strank postopka, zato lahko pride ob istem historičnem dogodku do različnih dejanskih ugotovitev in do utemeljeno različnih odločitev.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1. ZDR člen 184.
vzročna zveza - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - sečnja v gozdu - teorije vzročnosti - teorija o naravni vzročnosti - eksplozija mine
Teorija o naravni vzročnosti (conditio sine qua non) v procesu iskanja pravno odločilnega vzroka ni uporabna. Naravna vzročna zveza med škodnim dejstvom in škodno posledico mora seveda obstajati, vendar ni vsak naravni vzrok tudi pravno upošteven. Po teoriji ratio legis vzročnosti so v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Ravnanje tožene stranke, ki je zaposlenim dopuščala kurjenje v gozdu, sicer lahko predstavlja kršitev predpisov o varstvu gozdov, vendar ratio legis teh norm ni v odvračanju nevarnosti, ki jo predstavljajo morebitna neeksplodirana eksplozivna sredstva v gozdu, temveč v varovanju gozdov pred požarom.