pokojnina v tuji državi - slovenska pokojnina - pravica do izbire pokojnine
V skladu s 1. odstavkom 177. člena ZPIZ-1 lahko zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, uživa le eno od njih po lastni izbiri. Ta določba velja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnine tudi v drugi državi, če pridobi pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij (2. odstavek 177. člena ZPIZ-1). Zavarovanec, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, na podlagi 177. člena ZPIZ-1 ne more več uspešno uveljaviti enake pravice v Republiki Sloveniji.
Ker je tožnik že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v tuji državi in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1 lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - ustavna pravica do socialne varnosti
Tožnik prejema pokojnino od tistega nosilca socialnega zavarovanja, kateremu je pretežni del svoje zavarovalne dobe plačeval prispevke za pokojninsko zavarovanje. Bolj ugodna ureditev, ki jo slovenski zakon priznava svojim državljanom, pa je posebna pravica, ki le-tem zagotavlja višjo stopnjo socialne varnosti. Tako zagotavljanje socialne varnosti, urejeno s posebnim zakonom (ki poleg tega ureja pod določenimi pogoji tudi pravice do socialne varnosti drugih, bivših vojaških oseb, ne samo državljanov RS), ni v nasprotju z ustavno pravico do socialne varnosti, niti mu ni mogoče očitati neenake oziroma diskriminacijske obravnave.
Ker je tožnik že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v tuji državi in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1 lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.
Ugotovitev invalidnosti s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Avstriji v primeru izpolnitve dela pokojninske dobe pri tem nosilcu zavarovanja ni obvezujoča za toženo stranko (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije). Zato je tožena stranka tožnikovo pravico do invalidske pokojnine utemeljeno presojala po določbah ZPIZ.
Ker je tožnik že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v tuji državi in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1 lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.
vdovska pokojnina - plačilo dela zneska vdovske pokojnine
Vdovi po pokojnem uživalcu pokojnine na podlagi ZPIZVZ je lahko pravica do vdovske pokojnine priznana samo na podlagi določb ZPIZ-1, saj ZPIZVZ pravice do vdovske pokojnine ne ureja. Pravica do izplačila dela vdovske pokojnine je vezana na predhodno priznanje pravice do vdovske pokojnine.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2.ZDSS-1 člen 72, 72/1.ZPP člen 274, 274/1.ZS člen 83.
uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja - rok za sodno varstvo - sodne počitnice
Rok za vložitev tožbe zaradi uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je določen prvenstveno v 2. odstavku 252. člena ZPIZ-1, v skladu s katerim lahko zavarovanec uveljavlja sodno varstvo v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Za socialne spore rok za sodno varstvo na splošno določa tudi 1. odstavek 72. člena ZDSS-1, po katerem se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Ta rok je torej določen tako v materialnem kot v procesnem predpisu in predstavlja materialni prekluzivni rok. Sodne počitnice ne podaljšajo tega roka.
priznanje I. kategorije invalidnosti - trajnost sprememb v zdravstvenem stanju
Bistveno za ugotovitev invalidnosti je, da je prišlo pri zavarovancu kljub zdravljenju do trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ne pa, da gre le za začasna ali občasna bolezenska stanja, ki zahtevajo zdravljenje in katerih posledica je le začasna ali občasna nezmožnost za delo.
Po odločitvi Ustavnega sodišča je kriterij za priznanje pravice do delne pokojnine (delovni čas) tak, da ga je mogoče uporabiti samo pri osebah v delovnem razmerju. Taka ureditev je v neskladju z Ustavo, ker samozaposlenim zavarovancem ne daje pravice do delne pokojnine, čeprav za tako različno ureditev ni stvarnega, iz narave stvari izvirajočega razloga. Rok, ki ga je Ustavno sodišče določilo zakonodajalcu, da ustrezno spremeni oziroma dopolni zakon, je že potekel. Sodišče mora pri sojenju upoštevati odločitev Ustavnega sodišča, s katero je ugotovljena neustavnost zakonske ureditve, četudi ta iz razlogov po 48. členu ZUstS ni bila razveljavljena. Sodišče ne sme odkloniti sodnega varstva. V primeru zakonskih praznin je naloga sodnika, da ugotovljeno vrzel v zakonu zapolni. Pri opravljanju odvetniške dejavnosti je možna vzporednica v tem, da se opravljanje odvetniške dejavnosti šteje kot zaposlitev. V takem primeru je logična in sprejemljiva rešitev, da ima pravico do delne pokojnine tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico delovnega časa.
Pokojninska osnova zavarovancev, ki so bili kot delavci poslani na začasno delo v tujino in so v tem času ostali zavarovani pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ni odvisna od dejanskih izplačil plač temveč od zneskov plač, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
ZPIZ člen 78, 82. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane člen VI.
družinska pokojnina - pogoji - preživljanje družinskega člana
Tožnica bi lahko pridobila pravico do družinske pokojnine, če bi jo oče do svoje smrti preživljal. Pri tem se kot preživljanje šteje zagotavljanje rednih mesečnih prejemkov za tak namen, ne pa le občasni prispevki.
ZPIZ člen 211.ZPIZ-1 člen 282. ZNZ člen 90. Uredba o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem člen 7, 8.
razporeditev - zavarovalna doba s povečanjem - vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - policija
V 8. členu Uredbe o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, je določeno, da morajo biti delavcem, ki so razporejeni na delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba ne šteje več s povečanjem, izdane nove odločbe. Slednje pomeni, da o priznanju zavarovalne dobe s povečanjem v odvisnosti od razporeditve na posamezna delovna mesta pri toženi stranki odloča delodajalec.
URS člen 154. ZNZ člen 90.ZPIZ člen 211.ZPIZ-1 člen 282. Uredba o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem člen 7, 8.
razporeditev - zavarovalna doba s povečanjem - vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - objava splošnega akta delodajalca
Ker so s splošnim aktom delodajalca urejene pravice delavcev iz delovnega razmerja, mora biti ta ustrezno ob smiselni uporabi 154. člena Ustave Republike Slovenije objavljen, da se lahko delavci z njim seznanijo. Brez tega splošnega akta delodajalca ni mogoče upoštevati kot zakonito pravno podlago za urejanje pravic iz delovnega razmerja.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja
Ker tožnici delovno razmerje pri delodajalcu sploh ni prenehalo, ne izpolnjuje pogojev za izpolnitev pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po ZPPPAI.
ZPIZ člen 140, 140/4, 143.ZZZPB člen 45.ZPP člen 13.
priznanje pokojninske dobe - invalid II. kategorije - nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - nadomestilo za čas brezposelnosti - predhodno vprašanje
Sodišče v sporu iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne more odločati o pravici do prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti niti kot o predhodnem vprašanju, saj je uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti posebej urejeno v 45. členu ZZZPB. Zgolj priznanje in izplačevanje nadomestila plače invalidu II. ali III. kategorije za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev v smislu določb 2. odstavka 143. člena ZPIZ/92 ni pravno priznana podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in priznanje pokojninske dobe.
ZPP člen 318, 339, 339/1.ZDSS-1 člen 28, 77. ZPPPAI člen 7, 8.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - bistvena kršitev določb postopka - zamudna sodba v socialnem sporu
ZDSS-1 ne določa, da v socialnem sporu ne bi bilo mogoče izdati zamudne sodbe. Kljub poudarjenemu načelu materialne resnice v teh sporih ZDSS-1 vsebuje celo posebne določbe v zvezi z zamudno sodbo (1. odstavek 28. člena ZDSS-1, ki velja za delovne in socialne spore in 77. člen ZDSS-1, ki se nanaša le na socialne spore). To pomeni, da je izdaja zamudne sodbe predvidena tudi v socialnih sporih kljub kogentnosti določb v zvezi s pravico do uveljavljanja pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Namen določbe 8. člena ZPPPAI in zakona v celoti ni zagotavljanje upokojitve pod ugodnejšimi pogoji tistim delavcem, ki imajo zagotovljeno delovno razmerje, temveč le tistim, ki jim zaradi ukinitve delovnih mest oziroma zmanjšanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov preneha delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih, ob dodatnem pogoju, da jim ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve (v roku enega leta).
Zahtevki iz naslova razlike plače zaradi nezakonitosti razporeditve in iz naslova ugotovitve višje pokojninske osnove, ne predstavljajo samostojnih denarnih zahtevkov, glede katerih bi bilo dopustno neposredno sodno varstvo, saj je bila tožniku plača ves čas izplačevana na podlagi razporeditvenih odločb, ki so vsebovale tudi količnike za obračun plače, višina pokojninske osnove pa je bila ugotovljena z odločbo tožene stranke. Sodišče je zato dovoljenost tožbe utemeljeno preizkušalo z vidika procesnih predpostavk za uveljavljanje sodnega varstva zoper odločbo delodajalca v smislu 1. in 2. odstavka 83. člena ZTPDR.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja
Ker tožnica ne izpolnjuje nobenega pogoja iz 1. in 2. odstavka 7. člena ZPPPAI, tudi ob izpolnjevanju pogojev iz 8. člena tega zakona ne bi bila upravičena do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja
Ker tožnik ne izpolnjuje nobenega pogoja iz 1. in 2. odstavka 7. člena ZPPPAI, tudi ob izpolnjevanju pogojev iz 8. člena tega zakona ne bi bil upravičen do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji.