ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 140, 142, 142/4, 145, 145/1. URS člen 22.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog - vročitev sodbe - sprememba naslova stranke med postopkom - obvestitev sodišča - pravilnost vročitve - fikcija vročitve - očitno neupravičen razlog
Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP). Sprememba stalnega naslova tožnice na pravilnost vročitve nima nobenega vpliva, saj sodišče z navedeno spremembo ob vročanju sodbe ni bilo seznanjeno in tudi ni moglo biti seznanjeno. Stranka tako sama nosi posledice, če sodišču ne sporoči spremembe naslova. Vročitev na zadnji sodišču znani naslov, ki ga je stranka sama navajala v postopku, je zato pravilna tudi če stranka tam dejansko ne prebiva več.
Po prvem odstavku 116. člena ZPP je vrnitev v prejšnje stanje dopustna le, če stranka zamudi rok iz upravičenega, nepredvidljivega in od nje neodvisnega razloga. Razlog, ki ga uveljavlja tožnica (skrivanje sodnega pisanja s strani matere), predstavlja očitno neupravičen razlog. Vročitev ni bila opravljena po odraslem članu gospodinjstva (140. člen ZPP), temveč s fikcijo vročitve.
stroški postopka - vrednotenje - vrsta spora - vsebina spora - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve
Glede strokovne zahtevnosti spora in časa, potrebnega za izvršitev dela, je treba upoštevati, da se je ključno pravno vprašanje nanašalo na možnost odvzema reprezentativnosti sindikata zaradi naknadnega neizpolnjevanja pogojev reprezentativnosti. Zakonodajna ureditev o tem je pomanjkljiva, o sporu pa je bilo treba odločiti upoštevaje pravila o zapolnitvi pravne praznine. Predlagatelj je poleg predloga vložil še tri vloge. Na glavni obravnavi (en narok) je bila zadeva zaključena po vpogledu v listinsko gradivo strank, kar velja tudi za ponovljeno sojenje. V obravnavani zadevi ni bilo potrebno specialistično znanje ali znanje s področja drugih strok, niti znanje tujih pravnih virov in uporaba tujega jezika. Zastopana je bila ena oseba. Prav tako ni razvidno, da bi bila sestava vlog povezana z večjo odgovornostjo kot običajno, tega ne zatrjuje niti pritožba. Upoštevaje vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba obravnavani spor oceniti za srednje zahtevnega in ga ovrednotiti z 900 točkami.
Ustavno sodišče ni ugotovilo, da bi šlo pri preizkusu z alkotestom za nedovoljen dokaz. Zato ga sodišče lahko ocenjuje skladno s splošnim pravilom proste dokazne ocene.
ZPP člen 358, 365, 366. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37.
stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - stroški - nagrada in stroški izvedenca
V Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ni podlage za dvakratno priznanje nagrade za študij iste dokumentacije, ki je bila izvedencem že priznana ob izdelavi osnovnega izvedenskega mnenja. Navedeno pa ne velja za del spisa, ki je na novo nastal v obdobju od izdelave osnovnega izvedenskega mnenja. Ker izvedenci naložene dopolnitve izvedenskega mnenja niso mogli izdelati brez študija novih listin v spisu, jim pripada nagrada za študij spisa v obsegu novega gradiva.
stroški pravdnega postopka - primarni in podredni tožbeni zahtevek - delni uspeh v pravdi - povrnitev pravdnih stroškov - določitev vrednosti spornega predmeta - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka
Uspeh tožnice s podrejenim zahtevkom ob neuspehu s primarnim zahtevkom zahteva uporabo pravil za delni uspeh v pravdi. Po določbi drugega odstavka 154. člena ZPP lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.
premoženjskopravni zahtevek - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - povrnitev škode - kaznivo dejanje davčne zatajitve - davčni postopek - postopek osebnega stečaja
V predmetni zadevi ne gre za isti zahtevek, o katerem je bilo odločeno v davčnem postopku pred pravnomočnostjo kazenske sodbe, saj je oškodovanka v davčnem postopku pridobila izvršilni naslov le zoper davčnega dolžnika, to je družbo B., d. o. o. (ki je bila izbrisana zaradi stečaja), v predmetnem postopku pa uveljavlja s strani obsojenca povzročeno ji škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem in zoper katerega ne obstaja izvršilni naslov iz davčnega postopka, ker obsojeni ni bil davčni dolžnik.
Predmet PPZ, ki je nastal s kaznivim dejanjem, glede na določbo drugega odstavka 100. člena ZKP, ne more biti nekaj, česar upravičenec tudi v pravdi ne bi mogel uveljavljati, ker bi bilo npr. v nasprotju s pravnim redom, kakor tudi ne zahtevki za uveljavljanje katerih je predpisan kakšen drug postopek, npr. upravni postopek, davčni postopek, itd. Vendar sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da se PPZ oškodovanca v predmetnem postopku ne nanaša na davčno obveznost, temveč na povračilo škode, ki jo je povzročil obsojeni A. A. s storitvijo kaznivega dejanja. Davčni zavezanec je bila namreč družba B., d. o. o., ki je že izbrisana iz sodnega registra, obsojenec pa ni bil davčni zavezanec in zato zoper obsojenca v davčnem postopku po določbah Zakona o davčnem postopku tudi ni mogoče uveljavljati davčne obveznosti družbe B., d. o. o.
Stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 41867/2020 z dne 12. 12. 2024, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi, drži le v primerih, ko gre za obveznost, ki je nastala do začetka stečajnega postopka in ko je v času odločanja o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku postopek osebnega stečaja še v teku.
V predmetni kazenski zadevi pa je terjatev nastala šele po začetku postopka osebnega stečaja, kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v točki 20 obrazložitve izpodbijane sodbe, poleg tega pa je bil postopek osebnega stečaja v času odločanja sodišča prve stopnje o PPZ že končan.
Zaključen postopek osebnega stečaja ni ovira za priznanje PPZ v kazenskem postopku. Opustitev prijave terjatve v postopku osebnega stečaja namreč ne povzroči prenehanja terjatve.
Če velja, da se po zaključku osebnega stečaja lahko uveljavlja terjatve v adhezijskem postopku, ki so nastale do začetka stečajnega postopka in niso bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, to še toliko bolj velja za terjatve, ki so nastale šele po začetku stečajnega postopka in se zato sploh ne prijavljajo v stečajno maso.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kršitev prepovedi - obvestilo policiji - denarna kazen - izterjava denarne kazni - procesno dokazno breme - materialno dokazno breme - zaslišanje otroka - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ponavljajoče se kršitve - namen denarne kazni - sorazmernost posega
Ni videti razlogov, da tudi denarna kazen, določena za kršitev zapovedane opustitve na podlagi ZPND, ne bi bila izrečena za vsako kršitev zapovedane opustitve, izrečeno s sodno odločbo. Namen denarne kazni je prvenstveno v zagotovitvi varstva žrtve pred nasilnimi ravnanji. Dolžnika naj izrek denarne kazni (in ne šele izvršitev, kot meni pritožnik) odvrne od kršitve izrečenih ukrepov. V nasprotju s tem namenom bi bilo stališče, da se prvotno izrečena kazen izreče ne glede na to, kolikokrat je dolžnik kršil s sodno odločbo izrečeno prepoved. Ker izvedba postopka po naravi stvari terja določen čas, se v primeru ponavljajočih kršitev v krajšem časovnem obdobju sodišče ne more odzvati na vsako od kršitev (ugotoviti kršitev, naložiti plačilo izrečene denarne kazni in določiti novo, višjo denarno kazen). Če bi se za vse kršitve, izvršene v času do izdaje sodne odločbe, izterjala le ena denarna kazen, bi bil kršitelj prej vzpodbujen k ponavljanju kršitev, kot pa da bi ga denarna kazen od njih odvračala. Namen denarne kazni bi bil izjalovljen.
URS člen 22. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 139, 139/6, 146, 146/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 235, 235/1, 235/3, 236, 236/1.
postopek osebnega stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - stranke in njihovi zastopniki - začasni zastopnik - vročanje pisanj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - vročanje - vročanje osebi s prebivališčem v tujini - ugotavljanje časa vročitve - kraj vročanja - dejanski prejem pisanja - začasni zastopnik za sprejem pisanj
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postavitev začasnega zastopnika dolžniku, saj je bilo njegovo bivališče znano (4. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Ker je imel bivališče v tujini, bi mu lahko sodišče postavilo začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj, vendar šele po tem, ko bi ga ob prvi vročitvi pisanj neuspešno pozvalo, naj sam imenuje takega pooblaščenca (drugi odstavek 146. člena ZPP), česar ni storilo. Kljub temu se dolžnik ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju, saj je pisanje prejel (šesti odstavek 139. člena ZPP).
URS člen 23. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 357.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zakonske zamudne obresti - sodba nima razlogov - nejasni razlogi - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ne more preizkusiti - razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča - izrek sklepa
Presoja prekoračitve tožbenega zahtevka se praviloma opravi s primerjavo med tožbenim predlogom in izrekom sodbe, ne pa razlogi.
Prekoračitev tožbenega zahtevka je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki v primeru, da je kvantitativna (če je sodišče prve stopnje odločilo o nečem več, kot je tisto, kar je zahtevala tožeča stranka), utemeljuje zgolj razveljavitev presežka (brez vrnitve v novo sojenje).
Za pritožnika je na naroku za zapuščinsko obravnavo dne 2. 10. 2025 takšno dedno izjavo podal njegov pooblaščenec G. G., kar je skladno z njegovim pooblastilom in zavezuje tudi pritožnika. V skladu z določbo prvega odstavka 138. člena ZD se izjava o sprejemu dediščine ne more preklicati, o čemer je stranki poučilo tudi sodišče prve stopnje, tako v vabilu na zapuščinsko obravnavo kot tudi na samem naroku, pred podajo dednih izjav.
V primeru priporočenih pošiljk pa se šteje, da je bila pošiljka vročena z iztekom 15. dne od dneva oddaje pošiljke na pošto, če je pošiljka bila poslana na zadnji posredovani naslov. S takim dogovorom, ki velja tudi za vročanje izjave o odstopu od kreditne pogodbe, sta se pravdni stranki (drugače kot to sicer ureja dispozitivno pravilo OZ) sporazumeli, da začne odpoved pogodbe učinkovati po preteku 15 dni od oddaje priporočene pošiljke, če se je tožnica odločila odstop od pogodbe vročiti po pošti. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico. V tem primeru namreč ne gre za vročanje v sodnem postopku, pač pa pred njim, kar se opravlja v skladu z določbami ZPSto-2. Drugačno tolmačenje teh pogodbenih določil, za kar se zavzema toženec v pritožbi, ni utemeljeno.
nujna pot - predlog za določitev nujne poti - zavrnitev predloga - ustanovitev nujne poti - trasa nujne poti - načelo sorazmernosti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - predlog za izločitev izvedenca
Nujna pot je lahko ustanovljena le, če ne onemogoča ali znatno ne ovira uporabe tuje nepremičnine, v obravnavanem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen. Nasprotna udeleženka bi bila ob dovolitvi nujne poti izključena od uporabe svoje nepremičnine, vrednost nepremičnine bi se bistveno zmanjšala, nesorazmerno bi bilo poseženo tudi v njeno ustavno varovano pravico do zasebnosti.
Po stališčih sodne prakse se nujna pot preko zaprtih dvorišč, prostorov ali zgradb praviloma ne more ustanoviti.
V obravnavanem primeru niso podani pogoji za določitev nujne poti skozi zaprto garažo nasprotne udeleženke do poslovnih prostorov predlagatelja v kleti večstanovanjske stavbe.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 407, 407/2, 407/4, 407/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - objektivni elementi kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - nesubstanciran dokazni predlog - zaslišanje dolžnika - listinski dokaz
Sodna praksa je enotna v stališču, da kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 186. členu KZ-1 po objektivnih znakih ustreza kaznivemu dejanju proti premoženju, zaradi česar predstavlja oviro za odpust obveznosti po določbah ZFPPIPP.
V skladu s tem določilom je vročevalec pisanje pustil v hišnem predalčniku pooblaščenke tožencev 24. 10. 2025, torej naslednji dan po poteku roka za prevzem pisanja. Vendar pa to še ne pomeni, da je rok za vložitev pritožbe začel teči šele 25. 10. 2025, temveč je začel teči že naslednji dan po poteku 15-dnevnega roka za prevzem pisanja, torej je začel teči že 24. 10. 2025.
vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - vpis otroka v osnovno šolo - nadomestitev soglasja starša - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - mnenje otroka - ponovna vzpostavitev stikov
Ker je A. A. dejansko v varstvu predlagateljice v B., bi obiskovanje šole na D. zahtevalo vsakodnevne vožnje iz B. na D. in nazaj. Ni dvoma, da bi takšne vožnje otroka obremenjevale ter krnile tako njegov čas, namenjen šolskemu delu, kot čas, namenjen počitku in sprostitvi. Takšna obremenitev bi bila lahko upravičena le v primeru, če bi se izkazalo, da pozitivni vidiki šolanja na D. odtehtajo negativne posledice, ki jih takšne vožnje prinašajo.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da so bili stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem več mesecev prekinjeni, pri tem pa so bili pred prekinitvijo v družini prisotni vsaj nekonstruktivni, če ne že nasilni vzorci obnašanja, ki jim je bil priča tudi A. A. Upoštevajoč te okoliščine je opirajoč se na mnenje CSD pravilno ugotovilo, da je v korist dečka, da se stiki z nasprotnim udeležencem uvedejo v obliki stikov pod nadzorom.
OZ člen 626, 626/1, 642, 642/1. ZPP člen 244, 245. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
izvedensko delo - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - podjemna pogodba - plačilo za delo - dopolnitev izvedenskega mnenja
Že v zgornji obrazložitvi je izpostavljeno, da se plačilo za izdelavo strokovne ekspertize s strani strokovne organizacije, ki nima statusa sodnega izvedenca, določi z dogovorom (pogodbo) med sodiščem kot naročnikom in strokovno organizacijo na osnovi njenega predračuna oziroma ponudbe.
začasna odredba o preživnini - začasna določitev preživnine - zvišanje preživnine - nižji dokazni standard - stopnja verjetnosti - ogroženost otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - zmožnost preživninskega zavezanca - varstvo koristi otroka - obseg stikov - konfliktnost med starši - obveznost preživljanja otrok - standard obrazloženosti odločbe
Stališče nasprotnega udeleženca, da sodišče začasne odredbe ne bi smelo izdati, ker predlagateljica ni niti trdila še manj dokazala, da ne more pokriti eksistencialnih potreb otrok, je materialno pravno zmotno. Splošno znano je, da sprotno zadovoljevanje potreb otroka vpliva na njegov psihofizični razvoj, zato je v primeru, ko eden od staršev za preživljanje otroka ne prispeva nič ali le malo in glede na svojo oceno, kaj in kdaj bo plačal, otrok ogrožen (157. člen DZ). Otrokove potrebe je treba v obsegu, kolikor sta jih starša sposobna zagotoviti, zagotavljati kontinuirano. Konflikten odnos med staršema na to ne sme vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00091177
ZPND člen 5, 19, 19/1, 19/2, 22a, 22b, 22b/4. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 340, 341, 358.
nasilje v družini - pogoji za izrek ukrepa - test sorazmernosti - relevantno časovno obdobje - ukrep prepovedi vstopa - trajanje ukrepa - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - psihično nasilje - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna uporaba materialnega prava - delna sprememba izpodbijanega sklepa
Glede na samo težo dejanj nasprotnega udeleženca, ter dejstvo, da je iz solastniške nepremičnine odstranjen že od 13. 8. 2025, je izrečen v predolgem trajanju. Dejstvo je, da imata udeleženca postopka nerešena premoženjska razmerja, ki jih tudi v trajanju enega leta ne bosta uspela razrešiti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/6, 12, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/2, 15, 15/2, 15/3, 15/5. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 18, 18/1, 18/1-2.
plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - prevalitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - materialni položaj - lastništvo traktorja - dejanski lastnik vozila
Sporni traktor je sicer registriran na prvega toženca in je ta lahko njegov formalni lastnik, vendar pa toženec utemeljeno opozarja, da ni njegov dejanski lastnik in da z njim zato ne more razpolagati. V takem primeru se takšno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov.
stalno prebivališče otroka - nova odmera preživnine - skupno starševstvo
Upoštevaje, da sta vsaj v začetku postopka (predhodno svetovanje na CSD) udeleženca bila soglasna, da stalno prebivališče otrok ostane na naslovu predlagatelja, pošta pa se za otroke vroča na naslov matere, sodišče druge stopnje ne vidi tehtnih razlogov, za spreminjanje slednjega, zato je v tem delu (glede stalnega prebivališča otrok) sklep sodišča prve stopnje spremenilo.
Od staršev se namreč pričakuje, da bodo za pridobitev preživninskih sredstev, s katerimi pokrijejo potrebe otrok, storili vse, kar je v njihovi moči in po potrebi poiskali oziroma izkoristili tudi dodatne možnosti zaslužka.
Pri tem je potrebno poudariti, da ne gre za absolutizacijo načela otrokove koristi, saj je potrebno pri presoji o potencialnih pridobitnih zmožnostih upoštevati, da načelo najvišje koristi otroka ni nadustavno ali celo zunajpravno načelo in ima svoje vsebinske meje, ki so začrtane z ustavnim položajem preživninskega zavezanca.