• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 50
  • >
  • >>
  • 121.
    VDSS Sklep Pdp 308/2026
    16.9.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00097707
    OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1, 179, 179/1. ZDR-1 člen 35, 45. ZVZD-1 člen 10, 82, 82/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 8, 37, 40. ZPP člen 286, 286/3, 347, 355.
    plačilo odškodnine - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - varnost in zdravje pri delu - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - objektivna odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil vzrok poškodbe tožnika zdrs vilice na viličarju (pri širjenju vilic), in pravilno štelo, da je do navedenega zdrsa prišlo, ker na eni strani nosilca vilic ni bilo varovala, ki preprečuje zdrs vilic. Kljub takšni ugotovitvi (protipravnega ravnanja toženke, kot pravilno opozarja tožnik v pritožbi, saj viličar ni bil brezhiben) je presodilo (zmotno), da krivdna odgovornost toženke za škodo ni podana, saj je bil tožnik dolžan pred začetkom dela vizualno preveriti nameščenost in brezhibnost varovala, česar ni storil.

    Ugotovitev, da je tožnik opustil obveznost preverbe nameščenosti in brezhibnosti varovala, je kvečjemu lahko podlaga za uporabo 171. člena OZ, ki ureja deljeno odgovornost in v prvem odstavku določa, da ima oškodovanec, ki je sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine, kot pravilno opozarja tožnik v pritožbi, ne pa okoliščina, ki bi v celoti izključila odgovornost toženke.

  • 122.
    VDSS Sklep Psp 122/2026
    16.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097580
    ZPP člen 105, 105/3, 108, 335, 343, 343/1, 366.
    zavržena vloga - nepopolna vloga - nepodpisana vloga - lastnoročni podpis - elektronski podpis

    Ker pritožba z dne 29. 1. 2025 ni vsebovala izvirnega podpisa, to pomeni, da je bila nepopolna, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno, na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP, kot nepopolno zavrglo.

  • 123.
    VSLJ Sklep I Cp 389/2025
    15.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096689
    ZPP člen 319.
    zavrženje tožbe - nedopustnost tožbe - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - pravnomočno razsojena stvar

    Tožnik v tej zadevi zahteva ponovno odločitev o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, to pa, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, ni dovoljeno. V drugem odstavku 319. člena ZPP je namreč določeno, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, in če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, tožbo zavrže.

  • 124.
    VSMB Sklep V Kp 36260/2025
    15.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00096918
    ZKP člen 83, 83/2, 451, 451/1.
    izločitev dokazov - test razumnega pričakovanja zasebnosti - objava video posnetka - fotografije kot dokaz - zapisnik o ogledu

    Ni odločilno, ali je bil profil tehnično nastavljen kot javen ali zaseben v smislu posameznih nastavitev aplikacije. Za presojo v aktualnem stadiju postopka je bistveno, da je mladoletnik vsebino posnetka aktivno posredoval tretjim osebam in s tem izgubil izključno oblast nad nadaljnjo uporabo oziroma posredovanjem vsebine. Zato tudi morebitna subjektivna predstava o tem, da bo vsebina ostala znotraj določenega kroga uporabnikov, sama po sebi ne vzpostavlja ustavno varovanega upravičenega pričakovanja zasebnosti v razmerju do nadaljnjega posredovanja s strani prejemnika.

  • 125.
    VSLJ Sklep V Cp 1294/2026
    15.9.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00096637
    ZVEtL-1 člen 13, 13/2, 13/6.
    postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb - primerna strokovna podlaga - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - izdelava elaborata - izvedenec geodetske stroke - strokovno opravilo - onemogočanje izvedbe ogleda - odklonitev ogleda - površina stanovanja - stanje v naravi

    Edino relevantno vprašanje je, ali je izdelani elaborat primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Gre za presojo skladnosti elaborata z navodili sodišča in stanjem v naravi ter njegove skladnosti s tehničnimi pravili. Ker sodišče s sklepom o primernosti elaborata ne odloča o pravicah udeležencev na nepremičninah, navedbe o lastniških razmerjih med udeleženci pri izdaji izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne

  • 126.
    VSLJ Sklep II Cp 1796/2025
    11.9.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097474
    ZD člen 128, 128/1, 128/4.
    dedovanje - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja - pravica do izjave - seznanitev s procesnim gradivom

    Pritožnica (RS) sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev pravice do izjave. Da bi lahko sprejela informirano odločitev o tem, ali bo uveljavljala odpoved pravici do povračila zapustniku izplačane pomoči po predpisih o socialnem varstvu (prvi odstavek 129. člena ZD), bi jo sodišče moralo seznaniti z vsemi okoliščinami, ki bi lahko vplivale na to njeno odločitev (kakšen je obseg zapuščine, kolikšna je vrednost posameznih stvari oziroma pravic, ki sestavljajo zapuščino, ter kdo so zapustnikovi dediči).

  • 127.
    VSLJ Sklep II Cp 1293/2026
    11.9.2026
    ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096754
    SPZ člen 33. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 108.
    spor zaradi motenja posesti - vsebina tožbenega zahtevka in izreka - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - nedoločen zahtevek - prepovedni zahtevek - zavrženje tožbe - začasna odredba v sporu o motenju posesti - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost - ugotavljanje hipotetičnega dejstva

    Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. Poleg opredelitve pravdnih strank je za tožbo bistveno, da tožnik v njej natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Tožbeni zahtevek mora biti konkretno in jasno opredeljen. Opredelitev tožbenega zahtevka, ki se prenese v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je na strani nasprotne stranke oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza zahtevku. Navedenemu tožnik ni zadostil.

    Nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, se izkazuje s konkretnimi in subjektivnimi ravnanji dolžnika, ki merijo na zmanjšanje njegovega premoženja (odtujevanje, skrivanje ali uničenje lastnine, premik denarnih sredstev, zadolževanje in podobno).

  • 128.
    VSLJ Sklep I Cp 1405/2026
    11.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSLJ00097468
    ZPP člen 99, 100, 100/1.
    smrt stranke med postopkom - prenehanje pooblastilnega razmerja - odpoved in preklic pooblastila - prekinitev postopka

    Do prenehanja pooblastilnega razmerja (v obliki preklica pooblastila in odpovedi pooblastila) v razmerju do potencialnih dedičev toženca (vdove in sinov) je prišlo naknadno, po toženčevi smrti, kar izključuje prekinitev postopka po sili zakona. Posledice naknadnega prenehanja pooblastilnega razmerja med pooblaščencem in pravnimi nasledniki prvotne stranke v smislu določb 99. člena in prvega odstavka 100. člena ZPP namreč ne vodijo v prekinitev postopka, pač pa mora sodišče v taki situaciji stranke vključiti v postopek neposredno, brez posredovanja pooblaščenca, ki mu je pooblastilo prenehalo.

  • 129.
    VSLJ Sodba II Cp 924/2025
    10.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00097341
    OZ člen 569, 569/1.
    ustna posojilna pogodba - vračilo posojila - dokazna ocena - verodostojnost izpovedbe

    Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik toženki izročil 7.000,00 EUR kot posojilo, toženka pa posojenega zneska ni vrnila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo prvi odstavek 569. člena OZ in toženki naložilo njegovo vračilo.

  • 130.
    VSMB Sodba VII Kp 24521/2021
    10.9.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSMB00097438
    KZ-1 člen 190, 190/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
    preprečevanje stikov - zlonamernost - največja korist otroka - odtujevanje otroka - stiska otroka - status oškodovanca

    Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi navedlo obširne in jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, tudi o pritožbeno izpostavljenem vprašanju, zakaj šteje, da obdolženka pri neizvršitvi stikov ni ravnala zlonamerno.

  • 131.
    VSLJ Sodba in sklep I Cp 1192/2025
    10.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00096979
    URS člen 22. SPZ člen 40, 60, 64, 64/1. OZ člen 39, 101. ZPP člen 8.
    kupoprodajna pogodba - dopustna podlaga pogodbe - prenos lastninske pravice - izročitev motornega vozila - nedopustna podlaga pogodbe - nična pogodba

    Pogodbena podlaga vseh nadaljnjih prenosov lastninske pravice od A. A. do toženca ni bila v sklenitvi kupoprodajne pogodbe za vozilo za dogovorjeno kupnino, temveč v sklepanju verige pogodb za zameglitev sledljivosti vozila ter oškodovanje tožnika, zato so omenjene pogodbe nične, pogodbeniki pa slaboverni. Prav tako je nična tudi prva pogodba med tožnikom in A. A., ki je bila sklenjena z enakim nemoralnim namenom, in sicer ogoljufati tožnika in si prilastiti protipravno premoženjsko korist.

  • 132.
    VSLJ Sodba II Cp 1087/2025
    10.9.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSLJ00097132
    OZ člen 120, 121.
    obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - splošni pogoji zavarovanja AO plus - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - neposlovna škoda zaradi prometne nesreče

    Pritožbeno sodišče glede na navedeno zaključuje, da pojem prometne nesreče, pri kateri je prišlo pri vožnji v prometu do prevrnitve motorja, pod katerim je bil voznik ukleščen, zajema tudi prizadevanja voznika, da se iz takšnega položaja reši in je pri tem nastalo škodo potrebno obravnavati kot škodo pri vožnji, za katero odgovarja toženka. Zato je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 353. člena ZPP.

  • 133.
    VDSS Sklep Psp 182/2026
    10.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097467
    ZPP člen 249, 365, 365/1, 365/1-3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
    pisna izdelava izvedenskega mnenja - nagrada in stroški izvedenca - odmera izvedenine - zmotna uporaba materialnega prava - pisno izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - študij spisa

    Glede priznanja dvakrat po 51,00 EUR za študij spisa pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za priznanje nagrade. Člana izvedenskega organa, ki sta podala dopolnilno izvedensko mnenje, sta spis že preštudirala, in sicer ob podaji osnovnega izvedenskega mnenja.

  • 134.
    VSLJ Sodba I Cp 1271/2026
    10.9.2026
    STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
    VSLJ00097064
    ZLNDL člen 2. SZ člen 113, 117. ZPP člen 286b, 362, 362/2.
    vmesna sodba - izročitev in izpraznitev nepremičnine - plačilo uporabnine - prekluzija

    Sama stanovanjska pravica oziroma pravica uporabe stanovanja po stanovanjski pogodbi se po nobeni materialnopravni podlagi ni avtomatično spremenila v lastninsko pravico. Dejanskih okoliščin, ki bi ob ustrezni materialnopravni podlagi omogočale sklep o tem, da so pravni predniki toženca v preteklosti pridobili pravico uporabe, v obravnavani zadevi ni. Le gola (čeprav več deset let trajajoča) uporaba nepremičnine v času sistema družbene lastnine pa ne utemeljuje pridobitve lastninske pravice po nobenem tranzicijskem predpisu.

  • 135.
    VDSS Sklep Psp 169/2026
    10.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097483
    ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 1, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 49, 49/1, 49/2, 49/3, 49/5.
    pisno izvedensko mnenje - odmera nagrade in stroškov izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - ostali materialni stroški - očitna pisna pomota - poštni stroški

    Izvedenec je priglasil stroške pošiljanja in preostale materialne stroške. Po sodni praksi se stroški za tiskanje, računalnik, elektriko, za pošiljanje spisa oziroma za poštne storitve, upoštevajo kot preostali stroški, ki se vrednotijo v višini 2 % od višine odmerjenega plačila za delo. Bistvo je v tem, da se za preostale materialne stroške prizna pavšalno plačilo z namenom, da odpadejo težave z ugotavljanjem in obračunavanjem pogosto bagatelnih stroškov. Ne glede na navedeno pa lahko za te stroške izvedenec zahteva plačilo po dejanskih izdatkih, na primer če gre za višje stroške poštnine, ki jih mora ustrezno dokumentirati. V obravnavnem primeru gre za točno takšne okoliščine.

  • 136.
    VSLJ Sodba II Cp 602/2026
    10.9.2026
    STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097343
    SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 93. SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
    izpraznitev in izročitev stanovanja - upoštevanje prepozne vloge - zaključek glavne obravnave - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine - nedopustne pritožbene novote - pravica do doma - rok za izselitev iz stanovanja - višina uporabnine - neprerekana dejstva

    V pritožbi se toženec prvič sklicuje na svojo pravico do doma. Ker na prvi stopnji ni podal nobenih trditev, ki bi lahko nakazovale na to, da bo v njegovo pravico do doma poseženo (šele v pritožbi pa je le pavšalno navedel, da sodišče ni upoštevalo posledic izselitve za starost in zdravstveno stanje pritožnika, pri čemer teh posledic sploh ni opisal), sodišče ni bilo zavezano k presoji sorazmernosti posega.

  • 137.
    VDSS Sodba Psp 152/2026
    10.9.2026
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDSS00097506
    ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/1, 260/1-4, 263. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 36, 36/2, 36/3, 37, 37/2, 183. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti člen 7, 7/1, 7/1-a, 7/2. URS člen 14, 50, 158. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 14.
    neprava obnova postopka - pravica do starostne pokojnine - pozitivna diskriminacija - višina pokojnine - načelo enakosti - pravnomočnost upravne odločbe - kršitev materialnega prava - ponovna odmera starostne pokojnine

    Niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ‑2. Pri odmeri starostne pokojnine z odločbo toženca z dne 12. 8. 2016, ne gre niti za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje niti morebiti za kršitev materialnega prava, ki bi bila podana le v primeru nastanka novih okoliščin pravne narave (tj. novih odločitev Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU). Ker so bile vse okoliščine, pomembne za pravno presojo, podane že ob odmeri starostne pokojnine, do kršitve materialnega prava, ni prišlo. Če se tožnik z odločitvijo o odmeri pokojnine ni strinjal, bi moral uveljavljati redno pravno sredstvo, česar pa ni storil.

    Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah, kot je bilo v tej zadevi že pojasnjeno. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.

  • 138.
    VSLJ Sodba II Cpg 304/2026
    10.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096838
    ZPP člen 212, 213, 213/2, 236, 453, 458, 458/1.
    dokazni sklep - branje listinskih dokazov - spor majhne vrednosti - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku - prekluzija - nedopusten pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - substanciranost dokaznega predloga

    Sodišče prve stopnje je listine, ki jih je prebralo, v dokaznem sklepu opredelilo zgolj z njihovo spisovno oznako. Iz spisa se vidi, katere listine so bile uporabljene v dokaznem postopku, zato povzemanje vseh vpogledanih listin ni potrebno.

    Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v nasprotju s prekluzijo iz 453. člena ZPP tožnici dopustilo predložitev overjenih prevodov listin, ki so že bile v spisu, nakar je te listine tudi upoštevalo, pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v tem postopku ni dovoljen pritožbeni razlog.

    Navedba v dokaznem predlogu, da je pričam vse navedeno poznano in točno vedo, kaj in kako se je kaj pripetilo ter kolikšna škoda je toženki nastala, za substanciranost dokaznega predloga ne zadošča.

  • 139.
    VDSS Sodba Psp 111/2026
    10.9.2026
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097581
    ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1. ZPP člen 213, 213/2.
    ugotavljanje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - pravica do invalidske pokojnine - ocena delazmožnosti - pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami - I. kategorija invalidnosti - pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine - poslabšanje zdravstvenega stanja - pisno izvedensko mnenje - izvedenec medicinske stroke - popolna izguba delazmožnosti

    Namen invalidskega postopka je v okviru zavarovančeve preostale delovne zmožnosti ugotoviti dela, ki jih lahko opravlja. Naloga izvedenskega organa je bila torej ugotavljanje tožnikove preostale delovne zmožnosti skladno z določili ZPIZ-2. Za izvedenca v tem smislu ni bistveno, da mora navesti konkretna dela pri konkretnem delodajalcu, ki jih lahko tožnik opravlja. Pomembno je, da izvedenec opredeli tožnikovo preostalo delovno zmožnost in s tem v povezavi ugotovi, ali glede na razbremenitve, ki jih tožnik potrebuje, še lahko opravlja objektivno obstoječa dela.

  • 140.
    VSLJ Sklep V Cp 1127/2026
    10.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00096498
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1. ZNP-1 člen 42, 57.
    postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke med postopkom

    Pravilo, da se prekine postopek, če stranka med postopkom umre, pa v pravdi nima pooblaščenca, velja le za podedljiva razmerja. Predlagatelj po smrti nasprotne udeleženke ne more več doseči posledice, za katero se zavzema v pritožbi, to je uvedbe postopka in postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo.

  • <<
  • <
  • 7
  • od 50
  • >
  • >>