prenos pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - krajevna pristojnost - lažja izvedba postopka - preobremenjenost sodišč
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovornik (med drugim) utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče pri presoji upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenost posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
Prenosa krajevne pristojnosti v obravnavani zadevi pa ne narekujejo niti navedbe zagovornika o obdolženčevem slabem zdravstvenem stanju, pri čemer je primarno poudariti, da slabše obdolženčevo zdravstveno stanje samo po sebi ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za prenos krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka.
duševno zdravje - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - obvezno zastopanje po odvetniku - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - poslabšanje zdravstvenega stanja - izvedensko mnenje - milejši ukrep
Namen sklepa, s katerim se uvede postopek prisilnega pridržanja in zdravljenja je, da je takšen postopek nujen glede na stanje posameznika, kar je bilo v pritožnikovem primeru ugotovljeno, njegova psihična bolezen (akutno poslabšanje shizoafektivne motnje z manično simptomatiko) pa tako s strokovnega kot pravnega stališča v nadaljevanju pravilno obravnavana in presojana.
Čeprav se izpodbija sklep uprave nasprotnega udeleženca, pritožba neutemeljeno uveljavlja, da bi se veljavnost sklepa morala presojati po določbah ZGD-1. Ne gre za spor med članskimi pravicami delničarjev/družbenikov in pravico gospodarske družbe oziroma javnega zavoda do nemotenega tekočega poslovanja in delovanja, ampak za kolektivni delovni spor, katerega neposredni predmet ni sama kolektivna pogodba, ampak sklep nasprotnega udeleženca, s katerim je razglasil kolektivno pogodbo za nično. Predmet kolektivnega spora je le presoja veljavnosti izpodbijanega sklepa nasprotnega udeleženca, ne pa tudi veljavnost kolektivnega dogovora, zato se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati do navedb nasprotnega udeleženca o ničnosti Kolektivnega dogovora.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je stopnja obrazloženosti stroškovne odločitve nižja. Čeprav je šlo pri odločitvi za pravno vprašanje, to še ne pomeni, da bi se moralo šteti, da gre za manj zahteven spor. Ker ne gre le za vprašanje o dopustnosti predloga, ampak je šlo za širšo materialnopravno presojo, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je šlo za srednje zahteven kolektivni delovni spor ter posledično pravilno odmerilo stroške na sredini razpona iz tar. št. 17 v povezavi s 3. točko tar. št. 7 OT, tj. v višini 900 točk.
ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
začasna odredba - švicarski franki (CHF) - zavarovanje nedenarne terjatve - kredit v CHF - varstvo potrošnikov
Evroskladna razlaga pravnega standarda težko nadomestljive škode v okviru predpostavke iz druge alineje 272. člena ZIZ pa je mogoča na način, da je mogoče šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode.
ZZVZZ člen 44c, 44c-1, 44c/6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135c, 135c/1, 135c/1-1, 135c/7. URS člen 22. ZPP člen 213, 287, 287/2.
zdravljenje v tujini - vsebina napotnice - povprečna cena storitev v Sloveniji
Bistveno za odločitev v zadevi je odgovor na vprašanje, na kakšen poseg je bila tožnica napotena ter nadalje, kakšen poseg je bil opravljen. Tožnica je upravičena do povračila stroškov zdravljenja v tujini, ki je bilo opravljeno v okviru izdane napotnice, s tem, da je za opravljeni poseg upravičena do povračila v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji, vendar ne več, kot znašajo dejanski stroški.
Skladno s šestim odstavkom 44.c člena ZZVZZ je glede povračila potrebno upoštevati povprečno ceno te storitve v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je upoštevalo povprečno ceno, ki jo je izračunal toženec. Tožnica je namreč predlagala zgolj znesek, kot je razviden iz računa tuje zdravstvene ustanove, ki pa bi ga bilo mogoče priznati le v primeru, če bi bil pri tožnici opravljen operativni poseg na krčnih žilah, za kar pa ni šlo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 80.
gospodarski spor majhne vrednosti - pooblaščenec po zaposlitvi - sklepčnost tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do dokaza - obrazloženost sodbe - protispisnost
Pritožničina navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti vse predlagane dokaze, ne utemeljuje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožnica, ki zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti predlagane dokaze, bi morala konkretno navesti, katerih predlaganih dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo in zakaj meni, da bi bila izvedba teh dokazov potrebna. Kadar sodišče prve stopnje navede vsebinske razloge, zakaj določenega dokaza ni izvedlo, lahko to odločitev pritožba uspešno izpodbije le z vsebinsko kritiko tozadevnih razlogov izpodbijane prvostopenjske odločitve. Obravnavana pritožba tem kriterijem ne zadosti, saj le posplošeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti vse predlagane dokaze.
pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene - zakonski znaki - ogrozitveno kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - kršitev kazenskega zakona
Za obstoj kaznivega dejanja se kot konkretno dejanje za uresničitev srečanja (objektivni pogoj kaznivosti) zahteva bistveno več kot zgolj posplošen in nedoločen predlog oziroma vabilo za dogovor za srečanje.
ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 3, 24, 24/1.
švicarski franki (CHF) - potrošniška kreditna pogodba - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba
Evroskladna razlaga pravnega standarda težko nadomestljive škode v okviru predpostavke iz druge alineje 272. člena ZIZ je mogoča na način, da je mogoče šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode.
začetek stečajnega postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - predlog upnika - domneva insolventnosti - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - družbenik dolžnika - pritožba družbenika - zavrženje pritožbe
Družbenik dolžnika, ki je družba z omejeno odgovornostjo v procesnem položaju, kjer je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in je bil tudi izdan izpodbijani sklep, ni stranka postopka in zato nima procesne legitimacije za vložitev te pritožbe. Zato pritožba družbenika ni dovoljena. Z Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-151/24-14, z dne 20. 3. 2025, je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo. Ta ugotovitev se nanaša le na pravni položaj, kadar je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik sam pod pogoji iz 38. člena ZFPPIPP v družbi z omejeno odgovornostjo in le takrat lahko pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka vloži družbenik stečajnega dolžnika.
resna grožnja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - dokazni standard gotovosti
Glede na čustveno napet odnos med nekdanjima partnerjema, ki ga nenazadnje priznavata oba, pa tudi priča A. A., naravo domnevne izjave (podane bodisi v narečju ali v slovenskem knjižnem jeziku) in odsotnost vsakršnih nadaljnjih ravnanj, ki bi potrjevala resnost izrečenih besed, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v danem primeru lahko kvečjemu za izraz afekta ali frustracije obdolženca, ne pa za grožnjo v kazenskopravnem smislu.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 89, 89/1, 89/1-5, 90, 90/1, 90/1-1, 90/1-10, 118, 125, 125/2. ZZP člen 337, 337/1.
neuspešno poskusno delo - nosečnost delavke - zdravstveno opravičena odsotnost z dela - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - neutemeljen odpovedni razlog - predlog za sodno razvezo - podaljšanje poskusnega dela - neenaka obravnava
Toženka je tožničino poskusno delo predčasno (negativno) ocenila zaradi tožničine upravičene odsotnosti z dela zaradi njenega zdravstvenega stanja v nosečnosti, kljub zakonski možnosti podaljšanja poskusnega dela v primeru začasne odsotnosti z dela (drugi odstavek 125. člena ZDR-1). To je neupravičena neenaka obravnava tožnice zaradi njenega družinskega in zdravstvenega stanja (prvi odstavek 6. člena ZDR‑1). Ocena poskusnega dela tožnice tudi v časovnem aspektu ne more biti realna, saj se zaradi diskriminatorne predčasne ocene poskusnega dela tožnica v dogovorjeni poskusni dobi niti ni mogla izkazati oziroma izpolniti pričakovanj toženke. Glede na navedeno je redna odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela podana zaradi neutemeljenega odpovednega razloga iz 1. in 10. alineje prvega odstavka 90. člena ZDR-1 in že zato ne more predstavljati zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja pri toženki.
Toženka v postopku sploh ni predlagala sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1, ki pride v poštev v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi. Sodišče prve stopnje tako pravilno ni presojalo vseh okoliščin primera in interesov strank v luči možnosti nadaljevanja delovnega razmerja, saj po veljavni zakonodaji lahko o sodni razvezi oziroma trajanju delovnega razmerja odloči le na predlog delavca ali delodajalca, in ne po uradni dolžnosti.
ZIZ člen 270, 270/2. ZGD-1 člen 503, 503/1, 503/3, 503/4.
actio pro socio - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - povrnitev stroškov
Čeprav je protipravno ravnanje na enem področju lahko kdaj indic verjetnosti podobnega ravnanja na drugem področju, ta zaključek ne more biti avtomatičen. Tudi če je verjetno, da je toženec izčrpaval in do sprožitve tega postopka zavarovanja praktično že izčrpal njihovo skupno družbo v korist svoje, iz tega življenjsko logično še ne izhaja, da bi enako ravnal s svojim premoženjem, zato da ga prikrije. Tožniki se dejanjem, ki jih tožencu očitajo v zvezi z razpolaganjem z njegovim premoženjem, niso posvetili z enako pozornostjo kot tistim glede njegovega zatrjevanega škodljivega razpolaganja s premoženjem skupne družbe, vendar pa se prva - niti sama zase niti v luči drugih - po stališču pritožbenega sodišča že na ravni trditev ne prilegajo subjektivni nevarnosti, kot jo zahteva drugi odstavek 270. člena ZIZ.
Stroški postopka zavarovanja terjatve so v razmerju do tistih iz pravde o tej terjatvi ravno tako pravdni stroški (saj gre za stroške, ki čeprav ne nastanejo med pravdnim postopkom, nastanejo zaradi njega, oboje v smislu prvega odstavka 151. člena ZPP). Kadar pa je predlog za začasno sodno varstvo pravnomočno zavrnjen, je dokončno jasno, da je njegov predlagatelj nasprotno stranko po nepotrebnem vznemirjal (in ji povzročil stroške), neoziraje se na njegov morebitni poznejši pravdni uspeh zoper njo.
ZDR-1 člen 33, 34, 38, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/2, 89-3. ZPP člen 258. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja - delo na domu - neudeležba na sestankih
Tožnik je delal pretežno od doma (4 dni v tednu), en dan pa bi moral delo opravljati v prostorih toženke, kar je ustrezno organizirano delo, glede na zdravstveno dokumentacijo. Ker se tožnik teh sestankov ni udeležil, je kršil svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ravnal je v nasprotju s petim odstavkom 2. člena Pogodbe o zaposlitvi, ker svojega dela ni vestno opravljal, saj ni upošteval delodajalčevih zahtev in navodil, s tem pa je oviral tudi potek dela pri toženki. Tožnik za odsotnost z dela ni imel podlage, saj dokumentacije, ki bi opravičevala njegovo odsotnost, ni predložil.
URS člen 19, 19/1. ZDZdr člen 30, 47, 47/3, 61, 61/1, 64, 64/3, 73, 74, 75, 75/1, 75/4. ZNP-1 člen 40, 40/3, 42. ZPP člen 155, 155/1.
varstvo osebne svobode - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - predlog za podaljšanje - upravičena oseba za vložitev predloga - začetek postopka po uradni dolžnosti - demenca - ogrožanje lastnega zdravja - mnenje izvedenca - možnost izjaviti se o ugotovitvah izvedenca - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - vsebina zapisnika - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - potrebnost pritožbe
ZDZdr v 75. členu določa med drugim še naslednje, kar je v tem primeru relevantno: Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopke sprejema v varovani oddelek brez privolitve za osebe, ki so že nameščene v socialno varstvenem zavodu, smiselno uporabljajo določbe od 60. do 68. člena tega zakona, ki urejajo postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih.
V prvem odstavku 61. člena pa ZDZDr določa, da postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodišče začne po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo direktorja psihiatrične bolnišnice o sprejemu osebe ali ko na kakšen drug način izve zanj. Zato ni relevanten pritožbeni očitek o tem, da predloga za podaljšanje namestitve v varovani oddelek za g. C. ni podala upravičena oseba. Sodišče prve stopnje mora biti res pozorno na to, da so vsi subjekti pravilno zastopani, vendar v konkretnem primeru predlog ne glede na morebitno hibnost glede zastopanja predstavlja način, na katerega je sodišče izvedelo za potrebnost oprave predmetnega postopka.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost pripora
Ne gre zgolj za komunikacijo med obdolženim in B. B., ali zgolj za komunikacijo med obdolženim in C. C. (za katero zagovornik poudari, da ni izkazana), temveč gre za medsebojni preplet vseh opisanih dokazov, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek, da je utemeljen sum podan. Glede na enormno količino zasežene droge in pakiranje le-te v več PVC paketov in ALU zavitke, pa so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni dokaza, da je bila droga hranjena z namenom prodaje, ob tem, ko je tudi splošno znano, da je promet z drogo povezan z visokimi dobički.
Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obdolženca, pritožba tako ne more uspešno izpodbiti z navedbami, da obdolženec v Sloveniji ne bo ogrožal varnosti in zdravja ljudi, saj bi se po odpravi pripora vrnil v Srbijo in da zato podaljšanje pripora ni utemeljeno.
Podatki, zaenkrat razvidni iz spisa, ne podpirajo pritožbenega stališča, da USB ključek in računalnik, na katerih naj bi se po zapisniku o zavarovanju in preiskavi podatkov elektronske naprave dejansko nahajali za obtoženca obremenilni podatki, ter obtoženčeva izjava v okviru postopka v ZPKZ, predstavljajo prima facie nedovoljene dokaze. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da imajo pravosodni policisti pri obsojencu, ki se vrne z izhoda, pravico opraviti varnostni pregled v skladu z določbami Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, pri čemer spisovni podatki kažejo, da naj bi v okviru varnostnega pregleda, v skladu z določbami tega zakona na poziv pravosodnega policista, USB ključek izročil obtoženi sam. Pritožniki tudi ne upoštevajo, da je glede na spisovne podatke (poročilo o vedenju obsojenca), računalnik predstavljal nedovoljen predmet, katerega so bili v skladu z določbami področnega zakona pravosodni policisti dolžni odvzeti. Drži, da naj bi obtoženi A. A. po izročitvi USB ključka v svojstvu obsojenca dne 8. 5. 2024 podal izjavo, ne da bi bilo izkazano, da je bil predhodno poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, vendar pritožniki spregledajo, da naj bi šlo tudi v tem delu za posebne postopke znotraj zavoda za prestajanje kazni zapora, za katere veljajo določbe omenjenega zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00087019
ZIZ člen 15, 34, 38, 38/5, 38/6, 43, 46, 58, 71, 102, 129. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 366. URS člen 22.
sklep o ugovoru - stroški odgovora na ugovor - kriterij potrebnosti stroškov - vročanje - stroški delnega umika predloga za izvršbo - ugovor dolžnika - prostovoljno plačilo - poplačilo zaradi uspešno opravljene izvršbe - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - opustitev vročitve - dolžnikova pravica do izjave
Namen vročanja kot enega od izrazov ustavne pravice do izjave je, da se strankam zagotovi možnost seznanitve in opredelitve do vsega procesnega gradiva v spisu, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča. Če že zakon ne določa obvezne vročitve posamezne vloge v izjavo, je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali je (bila) vročitev nasprotni stranki potrebna za zagotovitev poštenega postopka. Pri tem je treba upoštevati, da vročanje ne sme biti samo sebi namen, zato vlog, ki ne morejo vplivati na odločitev sodišča, nasprotni stranki ni treba vročiti.
Le v primeru, če bi sodišče prve stopnje ugovor delno zavrnilo ravno na podlagi trditvene in dokazne podlage upnice iz odgovora na ugovor, kljub temu pa le-tega ne bi vročilo dolžniku v izjavo že pred sprejemom svoje odločitve, bi šlo za absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
Stroški vloge, s katero upnik delno umakne predlog za izvršbo, niso že kategorično, v vsakem primeru potrebni za izvršbo (prim. peti odstavek 38. člena ZIZ). Odvisno je, za kakšen dejanski položaj gre. Sodna praksa razlikuje med primeri, ko gre za prostovoljno plačilo dolga, zunaj izvršbe, in primeri, ko gre za prisilna plačila, z izvršbo. Za prostovoljno plačilo namreč sodišče ne more vedeti že iz samega spisa, zato se praviloma šteje, da so stroški delnega umika v takem primeru potrebni za izvršbo. Upnik z delnim umikom prepreči potrebo po vlaganju novih vlog, konkretno ugovorov dolžnika (po roku).
Drugače pa je, če je sodišče z delnim plačilom seznanjeno že na podlagi podatkov v spisu, to je na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika ali izvršitelja. V takem primeru ni potrebno, da bi o prejetih nakazilih sodišču posebej sporočal še upnik.
Dolžnik neutemeljeno navaja, da bi izvršitelj lahko oziroma moral preveriti pri banki in bi videl, da ima zadržana sredstva za poplačilo. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja v 70. členu, ki ureja pripravo na rubež, tega ne določa. Prav tako dolžnik neutemeljeno navaja, da bi ga lahko izvršitelj kontaktiral že prej in bi mu pojasnil isto, kot mu je 12. 2. 2025, ko je bil opravljen rubež. Pravilnik v 48. členu izrecno prepoveduje izvršitelju vnaprejšnjo obvestitev zavezanca.
ZST-1 tarifna številka 1111. ZST-1 člen 16, 34a, 34a/7.
zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - taksa glede na vrednost spornega predmeta - količnik za odmero takse - višina taksne obveznosti - višina sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - oprostitev plačila sodne takse
Če pomeni plačilo sodne takse za stranko breme, kakršnega ne bi zmogla brez ogrožanja lastnega preživljanja ali preživljanja svojih družinskih članov, zakon za varstvo njene pravice do sodnega varstva predvideva institut oprostitve plačila sodne takse. Tudi v primeru odločanja o oprostitvi sodne takse se višina takse izračuna ob upoštevanju količnika, ki je naveden v taksni tarifi, in ne ob upoštevanju morebitnega drugega - nižjega - količnika.
tehtanje ustavnih pravic v koliziji - tehtanje ustavnih pravic - pravica do zasebne lastnine - enakost pred zakonom - uresničevanje in omejevanje pravic - poplačilo upnika - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - izpraznitev nepremičnin - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše
Sodišče mora ob tehtanju ustavne pravice do doma upoštevati tudi ustavno pravico lastnika do zasebne lastnine. Ni dvoma, da ima dolžnik v postopku osebnega stečaja pravico do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru 36. člena Ustave RS, vendar pa je treba v okviru varovanja pravic iz 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom) in 15. člena Ustave RS (uresničevanje in omejevanje pravic) upoštevati, da nasproti dolžnikovim pravicam stojijo prav tako ustavno varovane pravice upnikov – imetnikov terjatev, ki morajo biti učinkovito uveljavljene v postopku prisilnega poplačila.