• Najdi
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50
  • >
  • >>
  • 981.
    VSC Sodba Cp 253/2020
    3.9.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00038109
    OZ člen 171, 179.
    odbitna franšiza - sorazmerno zmanjšana odškodnina zaradi prispevka oškodovanca - že izplačana odškodnina - metoda za izračun odškodnine
    Nesporno je, da je bila dogovorjena odbitna franšiza v višini 10 % od priznane škode, vendar ne manj kot 250,00 EUR.1 Ob navedenem ima pritožnica prav, da je potrebno odbitno franšizo upoštevati od zneska priznane odškodnine (zneska odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo in odškodnine za premoženjsko škodo, zmanjšanega za tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku v deležu 10 %), to je od 36.282,29 EUR in torej od tega zneska najprej odšteti 10 % odbitne franšize (3.628,23 EUR) ter šele nato odšteti valorizirano vrednost že plačanega zneska odškodnine (25.296,30 EUR).
  • 982.
    VSL Sodba in sklep IV Cp 1242/2020
    3.9.2020
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00038064
    ZZZDR člen 105, 106, 129.
    razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov - določitev preživnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zastopanje po substitutu - zaslišanje pravdne stranke - postavitev izvedenca - pisno izvedensko mnenje - dopolnitev mnenja - zaslišanje izvedenca - potrebe otroka in zmožnosti staršev - korist mladoletnega otroka
    V sodni praksi je enotno stališče, da slabša kot je komunikacija med staršema, bolj določno mora sodišče določiti stike. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo dejstev, ki bi izključevala strnjene stike toženca z otrokoma vsak drug vikend, kot sta predlagali pravdni stranki. V postopku tudi ni bilo ugotovljeno, ali bi takšni stiki ogrozili razvoj otrok in zato niso v njuno korist. Če je odgovor negativen, ni najti razlogov, zaradi katerih ne bi bilo določeno, da otroka prespita pri tožencu. Delavna metoda sodišča prve stopnje pri izboru dokazov v okviru trditvene podlage tožnice, ki teh stroškov bivanja ni konkretno opredelila v navedbah, jih pa je ob zaslišanju, v ta namen pa je predložila tudi račune, je bila pravilna in je povsem zadoščala za pravilno dokazno oceno teh dejstev. Sodišče prve stopnje je v tem delu utemeljeno sledilo prepričljivi izpovedbi tožnice, ki je ob zaslišanju natančno opredelila stroške, ki jih ima v zvezi z bivanjem, ki so objektivno primerljivi z bivalnimi stroški v podobnih skupnostih.
  • 983.
    VSL Sklep II Kp 5615/2015
    3.9.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00037473
    ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1-2, 276, 276/2, 277, 277/1-1. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
    formalni preizkus obtožnice - materialni preizkus obtožnice - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - obvezne sestavine obtožnega predloga - načelo ne bis in idem
    Formalni preizkus obtožnice po drugem odstavku 276. člena ZKP obsega zgolj vprašanje, ali je obtožni akt sestavljen skladno z 269. členom ZKP, v sklopu tega pa zgolj, ali obtožni predlog vsebuje opis kaznivega dejanja, ne pa tudi, ali ta opis vsebuje zadostno konkretizirane zakonske znake kaznivega dejanja - torej ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje. Preverjanje prvostopenjskega sodišča, ali so v opisu dejanja konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, je namreč del materialnega (vsebinskega) preizkusa obtožnice, skladno s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP.
  • 984.
    VSL Sodba PRp 166/2020
    3.9.2020
    PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL00037761
    ZPrCP člen 8, 8/1, 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 7, 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/10.
    domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - domneva nedolžnosti - načelo in dubio pro reo
    Obrnjeno dokazno breme iz 8. člena ZPrCP velja le za vsakokratnega lastnika ali uporabnika vozila (takega, ki mu je dano vozilo v trajno uporabo, če npr. lastnik nima veljavnega vozniškega dovoljenja). Za obdolženo C. C, ki ni niti lastnica niti v evidencah navedena uporabnica konkretnega motornega vozila, obrnjeno dokazno breme ne more veljati in tudi ni bila dolžna „dokazati“ svojega alibija, temveč bi moralo sodišče prve stopnje obdolženki dokazati storitev prekrška in onkraj razumnega dvoma ugotoviti, da je prav obdolžena C. C. konkretnega dne vozila osebni avto LJ 000 in opravila preizkus alkoholiziranosti; sicer velja domneva nedolžnosti iz 7. člena ZP-1.
  • 985.
    VDSS Sodba Pdp 372/2020
    3.9.2020
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00039785
    ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
    neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
    Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti (odločbe VIII Ips 32/2019, VIII Ips 65/2019, VIII Ips 18/2020). Ali je na določeni misiji toženka določnemu vojaku omogočila tedenski počitek, je dejansko vprašanje, dejstva pa so predmet dokazovanja v posameznem delovnem sporu. Zato tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja druge pravnomočno odločene zadeve, v katerih je bila vojakom odškodnina zaradi kršitve pravice do tedenskega počitka prisojena.
  • 986.
    VSC Sklep I Kp 39048/2020
    3.9.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00037340
    ZKP člen 143a.
    pripor - občutek ogroženosti oškodovanca - ocena subjektivne ogroženosti - individualna ogroženost
    Prvo sodišče je v 29. točki tudi kritično presodilo individualno oceno ogroženosti oškodovanca, ki jo je opravila policija in pojasnilo namen le-te z razlogi, ki prepričajo tudi pritožbeno sodišče. Zato z zatrjevanjem, da pri oškodovancu ogroženost objektivno ni izkazana, zagovornik ne more doseči pritožbenega uspeha.
  • 987.
    VDSS Sodba Pdp 242/2020
    3.9.2020
    DELOVNO PRAVO
    VDS00039789
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožena stranka glede organizacije dela in poslovanja samostojna in avtonomna in da sodišče ni pristojno ocenjevati primernosti oziroma učinkovitosti takšne reorganizacije. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Delodajalec pa lahko reorganizacijo izvede tudi ob sicer dobrem poslovanju (npr. odločbe VSRS VIII Ips 251/2015, VIII Ips 132/2013, VIII Ips 314/2015). Pri ugotavljanju zakonitosti oziroma nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora sodišče presoditi, ali gre za utemeljen ali navidezen odpovedni razlog in ali je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica diskriminacije tožnice (seveda ob ustrezni trditveni podlagi). Sprememba organizacije, ki se izrazi z ukinitvijo delovnega mesta ter razporeditvijo dela na druge zaposlene, je organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
  • 988.
    VSL Sklep PRp 182/2020
    3.9.2020
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00037746
    ZP-1 člen 19a, 19a/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 1, 2, 2-9, 4.
    začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - pravočasnost predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga
    Ker je sodišče prve stopnje s sodbo odločilo, da mora storilec preostanek globe plačati v 30. dneh od pravnomočnosti sodbe, je rok za plačilo globe (glede na to, da zaradi epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 roki v nenujnih sodnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020) iztekel v sredo 17. 6. 2020.
  • 989.
    VSL Sklep I Cp 1039/2020
    3.9.2020
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00037783
    ZVEtL-1 člen 42, 43.
    določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - večstanovanjska stavba - družbena lastnina - prenos lastninske pravice - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - kriteriji za določitev - ugovor javnega dobra
    Pripadajoče zemljišče je tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi. V sistemu družbene lastnine je graditelj z odobritvijo uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo s strani občinskih organov in zakonito izgradnjo stavbe po samem zakonu pridobil pravico uporabe na zemljišču pod stavbo (stavbišče) in zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo (funkcionalno zemljišče), ter jo obdržal, dokler je stavba obstajala. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi, saj se je pridobilo in prenašalo le skupaj z njo. Pridobitev in prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču zato nista bila pogojena z obstojem posebnih pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ali odmero funkcionalnega zemljišča. Lastniki stanovanj so zato brez vsakega dvoma z nakupom posameznih etažnih enot pridobili tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču, ne glede na to, ali so zanj kaj posebej plačali. Iz istega razloga je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da naj bi pritožnica ves čas postopka zatrjevala, da njena pravna prednica na investitorja gradnje stavbe v soseski ni prenašala zemljiških parcel. Postopek, kot ga predvideva ZVEtL-1, je poseben postopek za uveljavljanje zahtevkov iz naslova lastninjenja nekdanjih družbenih funkcionalnih zemljišč, kriterije za ugotovitev pa določa 43. člen ZVEtL-1. Če se ugotovi, da so izpolnjeni navedeni zakonski pogoji, potem nikakor to ne more pomeniti neupravičenega posega v lastninsko pravico. Ugovor javnega dobra bi bil seveda lahko pomemben, vendar pa bi pri tem morala pritožnica ponuditi bolj konkretizirane in nedvoumne podatke o obstoju javnega dobra na sporni nepremičnini. Pritožničino sklicevanje na različne predpise, na podlagi katerih naj bi sporno zemljišče predstavljalo javno dobro, zato ne more biti upoštevno, saj je preveč pavšalno. Javno dobro tudi ne nastane že samo po sebi, ampak na podlagi ustreznega pravnega akta. Ne drži, da bi bil v 43. členu ZVEtL-1 določen vrstni red kriterijev in bi kot primarni kriterij za določitev pripadajočega zemljišča veljala presoja prostorskih in upravnih aktov. ZVEtL-1 kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča namreč ne obravnava izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih v 43. členu primeroma našteva, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh meril hkrati na najprimernejši način določi pripadajoče zemljišče.
  • 990.
    VSC Sklep I Ip 220/2020
    3.9.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00040302
    ZIZ člen 53, 53/2, 55, 61, 61/1.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazloženosti ugovora - relevantni ugovorni razlogi - izvršba na podlagi verodostojne listine
    Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je ugovor dolžnika neobrazložen, ker dejstva, ki jih navaja v ugovoru ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev v smislu navedenih zakonskih določb, konkretno ne predstavljajo dejstev, ki bi preprečevala dovolitev izvršbe z rubežem in prodajo premičnin ter rubežem plače, je ob tem, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval le socialne razloge, neobstoj virov za izvršilna sredstva ter neobstoj predmetov primernih za izvršbo, pravilen. Pri tem je potrditi razloge sodišča prve stopnje, da ZIZ v tej fazi postopka pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi) ne dopušča sodišču, da preverja, ali viri za predlagana izvršilna sredstva obstajajo (primerjaj peti in šesti odstavek 45. člena ZIZ), zato posledično pritožbeno zatrjevan neobstoj sredstev izvršbe na samo dovolitev izvršbe ne vpliva, pripelje pa lahko do ustavitve izvršbe s tem izvršilnim sredstvom po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
  • 991.
    VSL Sklep II Cp 1471/2020
    3.9.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00038526
    ZPP člen 153, 153/3, 328, 328/1, 332.
    pogoji za izdajo popravnega sklepa - vsebinska napaka - odprava očitne pisne pomote - popravni sklep - stroški izvedenca
    Sodišče z izpodbijanim sklepom ni popravilo napak v imenih in številkah, niti ni popravilo druge očitne pisne ali računske pomote ter tudi ne pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom, temveč je vsebinsko spremenilo tako izrek sklepa, kot tudi njegovo obrazložitev. Pritrditi je zato pritožbi, da bi morala tožeča stranka napako sodišča izpodbijati s pritožbo.
  • 992.
    VSM Sklep II Kp 9579/2016
    3.9.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00038771
    ZKP člen 498, 498/1.
    odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - prepovedana droga
    Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča v napadenem sklepu glede odvzema predmetov, ki izhaja iz napadenega sklepa, navedlo povsem ustrezne razloge, saj je prepovedano drogo konopljo obdolžencu odvzelo iz razlogov splošne varnosti in morale, in s tem izključilo možnost njene uporabe v nedovoljene namene.
  • 993.
    VSL Sodba II Kp 39798/2014
    3.9.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00038283
    KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
    poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretne okoliščine - opravljanje gospodarske dejavnosti - poslovno sodelovanje - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - zamolčanje podatkov - blokada transakcijskega računa - več transakcijskih računov - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba - razlogi za oprostilno sodbo - dejanje ni kaznivo dejanje - civilnopravno razmerje
    Zavedanje storilca da, kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam, do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo, je tisti element, ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj iz civilnopravnega razmerja v kaznivo dejanje. To storilčevo zavest je mogoče izpeljati le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo in izkustveno kažejo na obstoj zakonskega znaka preslepitve, ki je eden izmed bistvenih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije in predstavlja izvršitveno ravnanje. Zgolj v opisu zatrjevano obtoženčevo zamolčanje, da je imela njegova družba X. d.o.o. v letu 2012 blokiran bančni račun, ki je bil v oktobru 2012 ukinjen, ob hkratni navedbi, da je imela družba X. d.o.o. v tem času veljavno odprt drug bančni račun ter ob izostanku kakšnih drugih relevantnih okoliščin, izkustveno ne omogoča zanesljivega sklepanja, da obtoženec obveznosti ni nameraval poravnati in je predstavniku oškodovane družbe to zamolčal. Iz izreka izpodbijane sodbe tako ne izhaja zakonski znak preslepitve in ker niso podani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1, opisano ravnanje, ki se očita obtožencu, ni kaznivo dejanje.
  • 994.
    VSC Sklep I Cp 230/2020
    3.9.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00038110
    ZPP člen 11, 11/1, 458.
    spor majhne vrednosti - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - zavrženje vloge - zloraba pravice do pravnega sredstva
    Predmetni spor majhne vrednosti je pravnomočno zaključen (op. pritožnik je bil s prvo (pravočasno) pritožbo neuspešen, njegova druga (nepravočasna) pritožba je bila zavržena). V tem odločanju se presoja pravilnost zavrženja njegove tretje vloge, ki je po vsebini pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje, in gre za nedovoljeno vlogo, medtem ko je toženčeva pritožba zoper sklep o zavrženju, ki se obravnava, neutemeljena.
  • 995.
    VSL Sklep PRp 118/2020
    3.9.2020
    OROŽJE - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00037743
    ZP-1 člen 66, 66/2, 66/8, 114, 114/4, 154, 154-1, 154-2, 154-4. ZOro-1 člen 81, 81/1, 81/1-4, 81/2. URS člen 22, 29.
    zahteva za sodno varstvo - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe - odvzem predmetov - vrednost odvzetega predmeta - pravica do izjave - pravica do izvajanja dokazov
    V odločbi o prekršku je izrecno navedeno, koliko in katera vrsta nabojev se storilcu odvzema, s čimer je zadoščeno jasnosti in določnosti izrekanja stranske sankcije odvzema predmetov. Iz besedila drugega odstavka 66. člena ZP-1 jasno izhaja, da je pritožba dopustna, če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400 eurov, kar pomeni da navedeni znesek velja tako za odvzem predmetov, kot tudi za odvzem premoženjske koristi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni izpolnjen zakonski pogoj za pritožbo iz drugega odstavka 66. člena ZP-1, za kar pa ni potrebovalo ravnati po četrtem odstavku 114. člena ZP-1 in storilca o preizkusu dovoljenosti pritožbe obveščati, zaradi česar ni podana kršitev pravice do izjave in do izvajanja dokazov v korist storilca.
  • 996.
    VSC Sklep I Cp 209/2020
    3.9.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00038143
    OZ člen 328.
    tožeča stranka - pooblaščenec - status stranke - procesno nasledstvo - sodediči - dediščinska skupnost - tožba za ugotovitev lastninske pravice - konfuzija
    Gre za primer, v katerem je pokojna tožnica, ki je umrla med pravdo in ki jo zastopa pooblaščeni odvetnik, s tožbo zoper prvo toženko (M. K.) in drugega toženca uveljavljala pridobitev lastninske pravice (etažne lastnine). Tožničina dediča sta J. Š. in prva toženka. Zapuščina še ni razdeljena in torej zapuščinski postopek po pokojni še ni končan. V procesnem smislu je tako prišlo s tožničino smrtjo za ex lege nasledstvo na aktivni strani, ki je neodvisno od volje dedičev in ki se mu dediči ne morejo upreti. V pravdi res praviloma nastopata dve stranki z nasprotujočimi interesi, saj nihče ne more nastopati proti samemu sebi, vendar gre za specifičen primer, v katerem zaradi nerazdeljene zapuščine sodediča delujeta skupno in v okviru dediščinske skupnosti. S tožbo se uveljavlja (podedljiva, lastninska) pravica, ki se nanaša na zapuščino po pokojni. Subjekt te pravice so do delitve zapuščine le vsi sodediči skupaj in le tako lahko s pravico tudi razpolagajo, zato ni podane identitete med upnikom in dolžnikom in ne gre (še) za tako imenovano konfuzijo.
  • 997.
    VDSS Sklep Pdp 304/2020
    2.9.2020
    DELOVNO PRAVO
    VDS00039795
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 172, 172/1, 172/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - disciplinski postopek - zagovor
    Stališče, da je za presojo bistvena vsebina spornih dokumentov in ne zgolj njihovo poimenovanje, izhaja tudi iz odločitev Vrhovnega sodišča RS. To je namreč zavzelo stališče, da je izrečeno disciplinsko sankcijo, s katero se delavca izrecno opozori na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti za pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
  • 998.
    VDSS Sklep Psp 142/2020
    2.9.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00038910
    ZDSS-1 člen 7, 7/1.
    stvarna pristojnost - socialni spor
    Socialno sodišče je specializirano in pristojno za reševanje samo tistih sporov, za katere tako določa 7. člen ZDSS-1.
  • 999.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 298/2020
    2.9.2020
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00039787
    ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
    neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - poveljnik
    Tožnik je bil poveljnik oddelka, kar je dolžnost, ki ga je zavezovala k delovnim obveznostim ves čas misije, ne glede na določen in predviden prosti čas pripadnikov. Tožnik je bil tudi takrat odgovoren zanje. Tudi na proste dneve je moral pridobiti informacije od svojih pripadnikov, jih posredovati svojim nadrejenim in obratno. Sestanki so bili v oddelku vsak dan, pri čemer je bila njihova vsebina bistvena za delo v naslednjih dneh. Tožnik je moral vsak dan preverjati prisotnost pripadnikov svojega oddelka. Od tožnika se je pričakovalo, da bo na naloge pripravljen in da morajo biti pripravljeni tudi pripadniki njegovega oddelka. Četudi ni dobil izrecnega ukaza, je moral kot skrben poveljnik oddelka izvesti pripravo z vojaki, pregledati opremo in pripraviti vse potrebno za nalogo naslednjega dne. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik tudi na te dneve, ki so bili sicer evidentirani kot dnevi počitka, ni bil prost delovnih obveznosti. Ker mu tožena stranka ni zagotovila 21 dni tedenskega počitka, ji je sodišče utemeljeno naložilo plačilo odškodnine.
  • 1000.
    VDSS Sodba Psp 131/2020
    2.9.2020
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00039565
    ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. ZMEPIZ-1 člen 80, 81.
    lastnost zavarovanca - družbeniki
    ZPIZ-2 v prvem odstavku 16. člena določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZPIZ-2 obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra. Glede ugotavljanja lastnosti zavarovanca sta bistveni tudi določbi 80. in 81. člena ZMEPIZ-1.
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50
  • >
  • >>