V dobi sodobnih telekomunikacijskih poti zahteve po pisnosti ne gre vezati zgolj na lastnoročno zapisano besedilo. Dovolj je, da o podani izjavi o pripoznavi dolga, ki šteje kot odpoved zastaranju, priča listina, četudi je to izpis poslanih in prejetih kratkih sporočil.
Za pripoznavo dolga se ne zahteva soglasje volj, pač pa zgolj s strani dolžnika izražena, torej enostranska izjava volje.
preživnina razvezanemu zakoncu - pogoji za prenehanje pravice do preživnine (ukinitev preživnine) - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - nestrinjanje z dokazno oceno - vključitev v javna dela - dolgotrajna brezposelnost - starost - spremenjene okoliščine - skupno premoženje bivših zakoncev - ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja v pravdi - predhodno vprašanje - dolžnost preživljanja razvezanega zakonca
Sodišče druge stopnje v zvezi z razlogi za prenehanje pravice do preživnine po 108. členu DZ pojasnjuje, da je sodna praksa zavzela stališče, da pravica razvezanega zakonca do preživnine preneha le, če se ta redno oziroma trajno zaposli, ne pa v primeru, če je negotovo, ali se bo lahko redno zaposlil ali ne. Možnost redne (trajne) zaposlitve je lahko razlog za prenehanje pravice do preživnine le, če je preživninski upravičenec neupravičeno ni izkoristil, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
V zvezi z razlogi za odpravo preživnine po 106. členu DZ zaradi storitve kaznivega dejanja zoper preživninskega zavezanca (tožnika) sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti v pravdi dopustno ugotavljati kot predhodno vprašanje zgolj tedaj, ko se tehtanje med dvema ustavno varovanima kategorijama, in sicer pravico oškodovanca do pravnega varstva (23. člen Ustave) in domnevo nedolžnosti povzročitelja škode (27. člen Ustave), prevesi v korist pravice oškodovanca do sodnega varstva, a (le) toliko, da poseg v domnevo nedolžnosti ni nesorazmeren.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 38, 38/1, 39, 39/1, 40, 40/1, 49, 49/1. ZPP člen 243.
sklep o odmeri izvedenine - predmet izvedenskega dela - določitev naloge - cenitev nepremične - več nepremičnin - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - obseg dodatne dokumentacije - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - izbira načina ocenjevanja vrednosti - obseg obrazložitve
Zgolj dejstvo, da sta bila predmet cenitve dva ločena sklopa nepremičnin na različnih lokacijah in z različno namembnostjo, s čimer izvedenec in sodišče utemeljujeta priglasitev in priznanje nagrade za dve izvedenski mnenji, še ne pomeni, da je izvedenec opravil dve ločeni cenitvi. Sodna praksa sicer možnosti takega načina obračunavanja ne izključuje, vendar pa to ne more biti plod izvedenčeve lastne pobude, temveč mora biti tako delo z več samostojnimi nalogami opredeljeno že v sklepu o odreditvi izvedenstva.
Zahtevnost mnenja je odvisna zlasti od obsega dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da cenitev pripravi, kompleksnosti in vrste nepremičnin, ki so predmet cenitve ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na izvedenčevo delo.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - pravočasnost ugovora - vročanje naslovniku v tujini - mednarodna pravna pomoč - ugoditev pritožbi
V posledici ugotovljenega, ko torej sodišče prve stopnje sodbe o kaznovalnem nalogu III K 58726/2019 z dne 19. 5. 2021 obdolženemu A. A. ni vročalo postopkovno ustrezno določbam o mednarodni medsebojni pomoči na način, skladen določbi 120. člena ZKP, se ugotovitev, da je ugovor obdolženca z dne 15. 10. 2024, na podlagi drugega in četrtega odstavka 445.č člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 375. člena ZKP zavreči kot prepozen, pokaže kot preuranjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090667
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 244/2.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - ponovno odločanje
Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka, v zakonu ni opore. Zoper dolžnika je bil ponovno začet stečajni postopek, zato velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00090666
ZST-1 člen 6, 6/2, 6/3. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 244/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
plačilo sodne takse z navedbo napačne reference - prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - ponovno odločanje
Pri napačni navedbi sklicne številke gre za pomoto, saj se vsi ostali podatki na pritožbi predloženemu dokazilu ujemajo z zahtevami iz plačilnega naloga. Pomoto je mogoče opredeliti za opravičljivo, saj je plačilo izvršila stranka, katere poslovanje s sodišči ni vsakodnevno opravilo. Pomota finančnih posledic nima, saj je bilo plačilo izvršeno na račun sodišča, tako da so sredstva že med proračunskimi sredstvi, namenjenimi za poslovanje sodišč.
Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka, v zakonu ni opore. Zoper dolžnika je bil ponovno začet stečajni postopek, zato velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.
prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - novo sojenje - denarna kazen - višina denarnih zneskov
Obtoženi občuti kazen v končnem finančnem bremenu in ne v številu dnevnih zneskov ali višini dnevnega zneska. Če bi bilo v novem sojenju nižje število dnevnih zneskov, višji pa dnevni znesek, vendar bi bil končni skupni znesek denarne kazni enak ali nižji kot prej, do kršitve prepovedi spremembe na slabše ne bi prišlo. Če pa bi zaradi višjega dnevnega zneska skupni znesek denarne kazni bil višji kot v razveljavljeni sodbi, bi prišlo do kršitve prepovedi spremembe na slabše.
OZ člen 136, 136/2, 171, 186. ZPP člen 14, 155, 155/1, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22. KZ-1 člen 115, 115/1.
pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - bistveno zmanjšana prištevnost v opisu kaznivega dejanja - prehodna nerazsodnost - razsodnost - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave - možnost obravnavanja pred sodiščem - delež odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - solidarna odgovornost - pavšalna in prepozna pritožbena graja - nekonkretizirane pritožbene navedbe - nedovoljene pritožbene novote - kriterij potrebnosti stroškov - poskus uboja
Iz kazenske obsodilne sodbe res izhaja, da je toženec kaznivo dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, vendar pa tega stanja ni mogoče enačiti s stanjem prehodne nerazsodnosti po drugem odstavku 136. člena OZ.
OZ ne daje podlage, da bi bistveno zmanjšana prištevnost, ugotovljena v kazenskem postopku, lahko kakorkoli vplivala na zmanjšanje odškodninske odgovornosti toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00090664
ZIZ člen 15, 76, 226, 238f. ZPP člen 332, 343, 343/1, 343/4.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izrek denarne kazni dolžniku - izvršilni naslov - prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova - ustavitev izvršbe - oprava izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes za ugovor - pomanjkanje pravnega interesa - vsebinska presoja - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - stroški izvršilnega postopka - stroški predloga za izvršbo - stroški ugovornega postopka
Pritožba je utemeljena že iz razloga, ker dolžnica niti nima pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru, obstoj pravnega interesa pa je procesna predpostavka za meritorno presojo. V času izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru je bila namreč oprava izvršbe (z izrekanjem denarnih kazni) že pravnomočno ustavljena, kar pomeni, da se sklep o izvršbi zoper dolžnico v obravnavani zadevi v nobenem primeru ne bo več izvrševal. Drži sicer, da so bili dolžnici s sklepom o izvršbi naloženi v plačilo tudi upnikovi stroški izvršilnega predloga, vendar pa to dejstvo samo zase pravnega interesa dolžnici za vsebinsko odločanje o ugovoru še ne daje. Bistvo izvršbe je namreč opravljanje neposrednih izvršilnih dejanj zoper dolžnika z namenom uveljavitve upnikove terjatve, v tej zadevi pa se izvršba v nobenem primeru ne more več opravljati. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o izvršbi, zaradi pomanjkanja dolžničinega pravnega interesa, šteti kot nedovoljen in ne o njem vsebinsko odločati, kot je storilo v I. točki izreka izpodbijanega sklepa.
ZPP člen 105a, 105a/1, 142, 142/3, 142/4, 142/6, 224. ZST-1 člen 8.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - poslovanje odvetniške pisarne - nepravilnosti pri vročanju - prepozna dopolnitev pritožbe - rok za plačilo sodne takse - procesni rok - upravičen vzrok za zamudo - ustrezna skrbnost - dolžna skrbnost stranke - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - fikcija vročitve - povratnica kot javna listina - sodna taksa kot procesna predpostavka
Tako v teoriji kot sodni praksi je v zvezi s tem zato uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Za nastop fikcije vročitve je namreč bistveno, da je naslovnik prejel obvestilo o sodnem pisanju in da je potekel 15 dnevni rok za dvig pisanja. Za presojo pravilnosti vročitve zato ni pomembno, ali (in kdaj) je bilo sodno pisanje naslovniku nato puščeno v hišnem predalčniku.
SZ-1 člen 41, 41/1. SPZ člen 119. ZPP člen 450, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb - plačilo prispevka v rezervni sklad - neizvedba dokaznega predloga - neizvedba zaslišanja strank - odločanje na podlagi pisnih dokazov - ponavljanje tožbenih navedb
Neutemeljena je (posredna) graja neizvedbe dokaznega predloga za zaslišanje toženca. Ker njegova lastninska pravica na stanovanju v obravnavani stavbi ni bila sporna, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog zavrnilo in odločilo na podlagi pisnih dokazov (upoštevajoč 450. člen ZPP).
nadomestitev izvršitve kazni zapora - postopek za nadomestitev kazni zapora - načelo konktradiktornosti - pravica do izjave
Upoštevaje podatke spisa in razloge izpodbijanega sklepa višje sodišče pritrjuje navajanju zagovornika, da si je sodišče prve stopnje glede predlagane alternativne izvršitve kazni zapora pridobilo mnenje Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, ki pa ga v morebitni odgovor ni vročalo ne zagovorniku in ne obsojencu, s tem pa je neposredno poseglo v pravico obsojenca do izjave v postopku iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 313. OZ člen 299, 299/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/2, 38, 38/1.
odločitev o stroških pravdnega postopka - opredeljena zahteva za povrnitev stroškov - potrebni pravdni stroški - zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti - standard obrazloženosti sklepa - obrazložitev posameznih postavk nagrade - nagrada odvetnika za druge vloge - nagrada za ogled - stroški za čas potovanja na ogled - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada za porabljen čas med zastopanjem na narokih - stroški pristopa na narok - strošek kilometrine - kraj ogleda - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - paricijski rok - zapadlost denarne terjatve - nekonkretizirane pritožbene navedbe
O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP). Sodišče torej o stroških odloči le na podlagi zahteve stranke. To pa pomeni, da ji ne sme prisoditi več stroškov kot jih je zahtevala oziroma stroškov, ki jih sploh ni zahtevala. To velja tudi za zamudne obresti. Če jih stranka ne zahteva, jih sodišče ne prizna.
Vložena pritožba na tek zamudnih obresti nima vpliva in zapadlosti stroškovne odločitve, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo, ne odlaga.
Upnik s sprejemom izpolnitve ni dolžan premagovati velikih ovir in nositi visokih stroškov. Nepomembno je, če upnik nima prijavljenega drugega stalnega prebivališča, za učinkovito izpolnitev je namreč bistveno, kje upnik dejansko živi. Da je dolžnica izročila pravi ključ, ta ne more dokazovati s fotografijami ključa.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - izročitev osebnih dokumentov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - največja korist otroka - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju
Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in se v koristnost njegove vsebine v odnosu do mladoletnih otrok ne sme spuščati. V postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, je bilo ocenjeno, da so stiki, kot so bili določeni, v korist obeh otrok, saj sicer matično sodišče ne bi odločilo na način, kot je, torej tudi tako, da se ob stikih predajajo tudi osebni dokumenti otrok. Izvršilno sodišče zato ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe oziroma ugovoru izvršilnega naslova z vidika varstva koristi otrok ne more ponovno presojati.
V obravnavani zadevi se v nepravdnem postopku odloča o spremembi izvršilnega naslova in se je hkrati odločalo o začasni odredbi, s katero bi bilo ob izdaji lahko začasno poseženo v izvršilni naslov. Izvršilno sodišče kvečjemu ne sme voditi postopka izvršbe, dokler ni sprejeta odločitev o začasni odredbi. Ker pa začasna odredba učinkuje, še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi, pa zadošča, da se izvršba ne opravlja do njene izdaje (ter se tudi ni). Če je izdana, upnikov izvršilni naslov lahko začasno izgubi pravni učinek (če je poseženo v samo prej določeno obveznost dolžnika), saj ga začasno nadomesti začasna odredba, s tem tudi odpade temeljna predpostavka obravnavane izvršbe. Če pa je predlog za izdajo začasne odredbe, tako kot v obravnavani zadevi, zavrnjen oziroma dolžnikova obveznost ni spremenjena, pa izvršilno sodišče iz enakih razlogov, kot jih ugotovi matično sodišče, ne sme odložiti izvršbe.
Ker je tožeča stranka umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
Stranka, ki umakne pravno sredstvo, mora nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva.
OZ člen 102, 105, 105/2, 111, 111/2, 111/3, 111/4, 190, 190/3, 346, 365, 369, 369/3, 477, 484. ZVPot člen 21b, 21b/2. ZPP člen 314, 315, 315a, 315a/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
delna vmesna sodba - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - vmesna sodba o ugovoru zastaranja - zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - pogoji za vrnitveni zahtevek - prodajna pogodba - razveza pogodbe zaradi napake - učinki razveze zaradi napak - posledice neodprave napak - skrita napaka - prevzemna zamuda - konkretno in realno prikrajšanje - korist od uporabe stvari - občasna uporaba - privolitev v prikrajšanje - traktor - negotovost pravnega položaja - negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke - ugovor ogroženosti - dolžniška zamuda - dogovor o podaljšanju zapadlosti terjatve - zastaranje kondikcijskega zahtevka - pretrganja zastaranja - pričetek teka zastaranja - zapadlost zahtevka - skrbnost dokazne ocene - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nedopustne pritožbene novote
ZVPot ne ureja pravnih posledic stvarnih napak. Uporabiti je treba OZ. Za kondikcijske zahtevke, ki so posledica prenehanja pogodbe zaradi kupčevega odstopa od pogodbe zaradi stvarnih napak stvari, veljajo splošna pravila o prenehanju pogodbe in zastaranju terjatev. To velja tudi za kondikcijske zahtevke, ki so posledica potrošnikovega jamčevalnega zahtevka odstopa od pogodbe iz naslova garancije (drugi odstavek 21.b člena ZVPot). Potrošnikova uveljavitev tovrstnega jamčevalnega zahtevka po ZVPot potrošnika namreč ne odvezuje po uresničenem odstopu od pogodbe prodajalcu vrniti vrednost koristi, ki jo je imel ali jo ima od uporabe stvari, po splošnih pravilih OZ o vračanju (po četrtem odstavku 111. člena OZ in tretjem odstavku 190. člena OZ) ter po pravilih o zastaranju terjatev.
Po razvezi prodajne pogodbe in ugotovitvi obstoja stvarne napake v sodnem postopku imata obe stranki medsebojni vrnitveni zahtevek. Vsaka stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ki je bila kasneje razvezana, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Vsaka stranka dolguje drugi tudi povračilo za koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti.
Dejanske ugotovitve v točki 27 sodbe o vloženi tožbi in pravdi na razveljavitev pogodbe in za vračilo kupnine dopuščajo presojo, da je prodajalec (tukajšnja tožeča stranka) v sodnem postopku podal ugovor negotovosti izpolnitve (102. člen OZ), ki je zapadlost reparacijskih (in posledično verzijskih) zahtevkov podaljšala za dodatni rok, potreben za razvezo pogodbe (drugi odstavek 105. člena OZ), to je do pravnomočnosti sodbe na razvezo prodajne pogodbe. Podana je bila negotovost (dvostranske) izpolnitve. Toženka je morala v pravdi najprej dokazati skrito napako, da je lahko utemeljila dajatveni zahtevek (vrnitev kupnine). Od te ugotovitve je bila nadalje odvisna tudi zapadlost vrnitve traktorja. Rok za razvezo pogodbe in za vrnitveni zahtevek je bil s tem podaljšan. Z vložitvijo tožbe na razvezo pogodbe in vračilo kupnine oziroma z odgovorom na tožbo je prodajalka (tukajšnja tožnica) podala (sodni) ugovor negotovosti izpolnitve (102. člen OZ), ki je zapadlost reparacijskih (in posledično verzijskega) zahtevkov zadržala toliko časa, dokler s pravnomočno sodbo ni bilo odločeno o razvezi pogodbe zaradi stvarne napake in o utemeljenosti zahtevka za vračilo kupnine. Osnovni učinek ugovora ogroženosti je, da lahko stranka zadrži izpolnitev svoje obveznosti. Ker gre za že zapadlo obveznost, utemeljeni ugovor ogroženosti preprečuje tudi nastop dolžniške zamude.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00090988
KZ-1 člen 170, 170/1, 170/3. ZKP člen 193, 193/5, 258, 295, 307, 344, 344/1, 371, 371/2, 378, 378/6, 391, 394/1.
delna ugoditev pritožbi - sprememba kazenske sankcije - kaznivo dejanje posilstva - javna seja - izključitev javnosti - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - opravičljivi razlogi za izostanek - beseda strank - sprememba obtožnice - datum storitve kaznivega dejanja - isti historični dogodek - izvedensko mnenje - strokovni pomočnik - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - mlajši polnoletnik
Pritrditi je pritožbi v delu, ko navaja, da je obrambi priznana pravica preizkusiti izvid in mnenje sodne izvedenke po strokovnem pomočniku in podati strokovne pripombe na izvid in mnenje. Ustavno sodišče RS se je v odločbi Up 511/17-20 ukvarjalo z vprašanjem, ali je sodni izvedenec klinični psiholog sodišču in strankam ter drugim procesnim udeležencem dolžan razkriti psihološke teste in njihove rezultate in ugotovilo, da je bila v tam obravnavanem primeru obdolženki kršena pravica do obrambe iz prve alineje 29. člena Ustave, ko ji je onemogočilo, da bi gradivo, ki je bilo podlaga za poročilo o psihološkem pregledu, ocenil drug za to usposobljen klinični psiholog po izbiri obrambe.
Odločba Up 511/17-20, ki jo je treba brati kot celoto, kliničnim psihologom torej ne nalaga, da obrambi ali v sodni spis predložijo dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdelavo mnenja, kot to zmotno navaja zagovornik, ampak je Ustavno sodišče RS zavzelo jasno stališče, da je treba upoštevati tudi zahteve po ohranitvi zaupnosti, veljavnosti in integritete orodij za psihološko diagnosticiranje, ter v tej zvezi navedlo načine, kako zahtevo po ohranitvi veljavnosti testov uskladiti s temeljnimi procesnimi jamstvi, ki zagotavljajo pošten postopek - npr. klinični psiholog gradivo posreduje zgolj kliničnemu psihologu po izbiri obrambe, ne pa tudi obdolžencu, zagovorniku ali v sodni spis, kot se zagovornik tudi v pritožbi ponovno zavzema.
ZPP člen 7, 214, 214/1, 214/2, 454, 454/1, 458, 495.
spor majhne vrednosti - priznana dejstva - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo
Zahteva strank za izvedbo naroka mora biti jasna in nedvoumno izražena, česar v obravnavani zadevi nobena od pravdnih strank ni storila. Ker oprava naroka za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti ni obligatorna, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji, pa sodišče prve stopnje tudi ni kršilo načela kontradiktornosti in pravice do izjavljanja.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč lahko dokazni predlog zavrne, če ni substanciran ali če izvedba dokaza ni potrebna. Za tak položaj gre v obravnavanem primeru. Golo zanikanje dejstva praviloma ne more izničiti domneve o priznanju dejstev, saj je dolžnost stranke, da se obrazloženo izjavi o navedbah nasprotne stranke. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožena stranka s strani tožeče stranke navedenih dejstev ni prerekala, takih dejstev pa ni treba dokazovati (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP).
Breme stranke je, da obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka. Njene pasivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP). Prav tako pomanjkljivih trditev stranke ne morejo nadomestiti oziroma dopolniti predlagani dokazi.