ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-4, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1. ZPP člen 254, 254/3, 286, 286/1, 286/2, 337.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neutemeljen odpovedni razlog - naklep ali huda malomarnost - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - bolezen delavca - izguba zaupanja
Tožnikovo funkcioniranje v času trajanja disociativne fuge dne 12. 4. 2024 (pred zapustitvijo delovnega mesta pa vse do vrnitve) je bilo do te mere okrnjeno, da ni bil sposoben razumeti, da med delom ne sme zapuščati delovnega mesta oziroma pustiti objekta nezavarovanega, saj je bila pri njem prisotna disociativna simptomatika in ni bil sposoben integrirati podatkov iz okolja ter na osnovi tako zbranih podatkov načrtovati svoje vedenje. V času trajanja disociativne fuge tožnik ni bil sposoben predvideti morebitnih dolgoročnih ali odloženih posledic lastnih odločitev ter jih upoštevati pri sprejemanju odločitev samih, kakor tudi ni bil sposoben načrtovati svojega vedenja ter upoštevati (ne)skladnosti odločitev za lastno vedenje z normami, ki veljajo v okviru organiziranega delovnega procesa. Ugotovljena odsotnost voljne komponente ravnanja (sposobnosti razumeti pravi pomen svojih dejanj) utemeljuje pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik dne 12. 3. 2024 ni ravnal naklepno ali hudo malomarno, kar pomeni, da ni podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
V ekspertizi angažiranega izvedenca ni podanih takšnih okoliščin (nasprotij, pomanjkljivosti, utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja), ki bi narekovale angažiranje novega izvedenca.
Kot okoliščina za sodno razvezo ne more biti upoštevna izguba zaupanja, ki je posledica bolezni na strani delavca.
ZPP člen 219a, 219a-1, 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 921.
zavarovalna pogodba - zavarovalna pogodba o nezgodnem zavarovanju - zavarovalnina za invalidnost - invalidnost - splošni zavarovalni pogoji - trajna invalidnost - stopnja trajne invalidnosti - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - obrazloženost sodne odločbe - postavitev drugega izvedenca
Uporaba prava je v domeni sodišča in ne izvedenca.
Tožnik se je v postopku pred sodiščem prve stopnje skliceval na izvedensko mnenje dr. B. B., izdelano v drugem sodnem postopku, in predlagal, da ga sodišče uporabi tudi v tem postopku. Ker se je s tem strinjala tudi tožena stranka, je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje pravilno uporabilo kot dokazno sredstvo (1. točka 219.a člena ZPP). Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal nobenih navedb, s katerimi bi oporekal navedenemu izvedenskemu mnenju ali utemeljeval potrebo po njegovi dopolnitvi ali postavitvi drugega izvedenca (254. člen ZPP).
stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe - načrt poteka stečajnega postopka - načelo absolutne prednosti - preostalo premoženje
Pravila ZFPPIPP operacionalizirajo načelo absolutne prednosti v stečajnem postopku z ureditvijo v tretjem odstavku 373. člena ZFPPIPP, po katerem se družbenikom izplačajo deli razdelitvene mase, ki ostane po poplačilu vseh terjatev upnikov. Terjatev do izplačila deleža ostanka razdelitvene mase nastane, če unovčeno premoženje družbe (v stečajnem ali likvidacijskem postopku) zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov družbe.
V skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ, mora dolžnik upniku povrniti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, v skladu s 163. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le "stroški sestave predloga za izvršbo (izgubljeni čas, pavšal)", se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s sestavo predloga za izvršbo je upnica sploh imela, saj upnice pri sestavi predloga za izvršbo ni zastopal odvetnik, ki mu zakon priznava pravico do nagrade, zato upnica do teh stroškov ni upravičena. Iz navedenih določb namreč izhaja, da se odvetniški stroški priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik. Iz predloga za izvršbo in pritožbenih navedb same upnice pa nedvomno izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnica vložila sama, brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazala in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičena.
Glede materialnih stroškov drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnica teh stroškov ni konkretizirala tako, da bi pojasnila, kaj in koliko točno zahteva po posameznih postavkah (fotokopije, telefonski klici, poštnina, kilometrina), saj navaja le nek pavšalni znesek 50,00 EUR, kar pa za priznanje stroškov na tej podlagi ne zadošča. Stroškov tako ni možno posamično ovrednotiti, tako glede kriterija potrebnosti, kot glede opredelitve do same višine stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087456
ZIZ člen 226, 227, 239, 268, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 2, 14, 22.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - domneva umika predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - namen regulacijske začasne odredbe - oblikovalna odločba - načelo sorazmernosti - omejitev pravice do sodnega varstva - dokazni standard verjetnosti - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do obrambe v postopku - poseg v pravico do izjave - dokaz z zaslišanjem prič - neposredno ustno zaslišanje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - preplačilo dolga - anuiteta - socialna ogroženost - tuja valuta denarne obveznosti - dogovor o valutni klavzuli - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - lojalna razlaga nacionalnega prava - moratorij - sisbon - nedopustne pritožbene
Upoštevaje splošno načelo sorazmernosti se v pravico ene stranke ne sme poseči v večji meri, kot je to potrebno za varstvo pravice druge stranke. Sodišče tako ne izda začasne odredbe, ki presega namen zavarovanja.
Že potencialno nastajanje stroškov, povezanih z uveljavljanjem povračilnih zahtevkov, predstavlja oviro za dosego polnega učinka Direktive, za potrošnika pa težko nadomestljivo škodo.
Za izdajo ureditvene začasne odredbe za zadržanje izvrševanja potrošniške pogodbe z nepoštenim pogodbenim pogojem ni odločilno tehtanje neugodnih posledic za upnika in dolžnika niti vprašanje reverzibilnosti.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - hišni predalčnik - naslov, vpisan v sodnem registru - potek roka za odgovor na tožbo - obvestilo o pošiljki
Za pravilnost vročitve je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo o prispeli pošiljki. Ugotovitve, da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki dne 14. 2. 2025 puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke in ga je torej slednja prejela, pritožba ne izpodbija. Ker je tožena stranka prejela obvestilo, iz njega pa izhaja, kdaj je bilo puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke in kdaj začne teči rok za prevzem, je slednja ob zahtevani skrbnosti vsekakor lahko tudi sama izračunala kdaj v primeru neprevzema sodnega pisanja nastopi fikcija vročitve.
Izrek odvzema predmetov ima temelj izključno v njegovi izvršitvi kaznivega dejanja, zato gre za upravičen varnostni ukrep, ne oziraje se na to, ali obsojencu povzroča nevšečnosti. Slednjega bi se bilo treba zavedati pred odločitvijo za izvršitev kaznivega dejanja.
Prav ima sodišče prve stopnje, da gre glede na težo kaznivega dejanja, njegove škodljive posledice in nevarnost ponovne uporabe mobilnega telefona v tovrstne namene za nujen in sorazmeren ukrep. To velja še zlasti upoštevaje, da so bile vsebine osebne narave (ki niso povezane s kaznivim dejanjem), prenesene na poseben podatkovni medij in vrnjene obsojencu, v obsegu, kolikor je to bilo mogoče. Tako zagovornik ne more uspeti z navedbami, da ima obsojenec na telefonu fotografije prijateljev, ki so padli v vojni.
prisilna hospitalizacija - psihiatrična bolnišnica - sprejem na zdravljenje brez privolitve - oddelek pod posebnim nadzorom - ogrožanje sebe in drugih - psihiatrično zdravljenje - trajanje - paranoidna shizofrenija
Presoja pogojev za zdravljenje brez privolitve na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice. Psihiatrična bolnišnica je dolžna ves čas zdravljenja preverjati, ali je še potrebno pridržanje zdravljene osebe na oddelku pod posebnim nadzorom ali pa je mogoče zdravljenje nadaljevati v drugi obliki (npr. na odprtem oddelku ali ambulantno), to preverjanje pa mora potekati po uradni dolžnosti in brez posebnega predloga ali iniciative kogarkoli.
URS člen 2, 22, 25, 74. ZDR-1 člen 4, 4/1, 62, 62/6. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 167. ZPIZ-2 člen 121, 121/1.
posredovanje delavcev drugemu uporabniku - obstoj delovnega razmerja - prikrajšanje - prejemki iz delovnega razmerja - poslovni model - zloraba - sodba SEU
Odgovornost toženke zaradi ugotovljene zlorabe poslovnega modela ni le subsidiarna v smislu šestega odstavka 62. člena ZDR-1, niti ni le klasična odškodninska, temveč je odgovorna za plačilo razlik v plači in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Tožnikovo prikrajšanje v obdobju njegovega formalnega delovnega razmerja z družbama A. d. o. o. in B. d. o. o. je zato sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju utemeljeno ugotavljalo v okviru reparacijskih zahtevkov iz delovnega razmerja. Enako velja za prikrajšanje, ki se nanaša na obdobje, za katero mu je bil pravnomočno prisojen obstoj delovnega razmerja s toženko. Le na tak način je namreč saniran položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi ugotovljene zlorabe.
Toženka je odgovorna tožniku za plačilo razlik v plači in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, pri čemer je sodišče prve stopnje višino prikrajšanja pravilno ugotavljalo upoštevaje dejansko prejete prejemke tožnika v vtoževanem obdobju (plačila formalnih delodajalk in denarno nadomestilo za brezposelnost) in povprečne prejemke primerljivih delavcev toženke (delovno mesto KV LTD viličarist, od 1. 3. 2019 dalje pa voznik tovornih vozil).
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - načelo vzajemnega priznavanja - dejanski stan prekrška
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da je šlo le za tehnično težavo, ko ni mogel plačati cestnine s kartico in ni imel gotovine, da je želel počakati na pomoč, pa ni nihče od osebja pristopil, da ni imel namena izogniti se plačilu ter da naj sodišče vpogleda videoposnetke s kraja. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
delna zamudna sodba - stvarna služnost poti - ugotovitev obstoja stvarne služnosti po več služečih zemljiščih - priposestvovana stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti poti - enotni sosporniki - pasivna legitimacija - sklepčnost tožbe
V skladu z ustaljeno sodno prakso lastniki služečih nepremičnin niso nujni in enotni sosporniki.
Sodišče je drugi toženki pravilno vročilo tožbo in jo opozorilo na posledice, če nanjo ne bo odgovorila. Tudi če je nepremišljeno štela, da njen položaj varuje že odgovor na tožbo prvega toženca ali seznanjenost sodišča z okoliščinami glede poti iz drugih postopkov, ne gre za opravičljivo zmoto, zato mora posledice opustitve odgovora na tožbo nositi sama.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00086816
ZVPot člen 24, 24/1. ZIZ člen 272, 272/2. OZ člen 88, 88/1.
kredit v CHF - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - delna ničnost - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - denarna kazen
Naloga toženke ni bila, da bi tožnici napovedovala, kaj se bo konkretno in kdaj zgodilo, ampak ravno nasprotno, pojasniti bi ji morala, da tudi sama ne more vedeti, kaj se bo v času veljavnosti pogodbe (trideset let) lahko zgodilo na področju gibanja tečajev, zato bi jo morala opozoriti na obstoj neomejenega tveganja, ki ga prevzema.
Dobra vera, ki je samostojen razlog nepoštenosti v 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, je obenem neločljiv del tudi prvih treh alinej 24. člena ZVPot.
Tudi pritožbeno sodišče ne vidi možnosti, da bi kreditna pogodba brez spornega pogodbenega pogoja, ki pomeni njeno bistveno sestavino (količina posojenega denarja, valuta posojenega denarja ter na to vezana obrestna mera), obstala. Takšna pogodba bi bila invalidna do te mere, da je ne bi bilo mogoče izpolnjevati. Pritožbeno sodišče tudi ne najde pravne podlage, po kateri bi sodišče lahko poseglo v pogodbeno voljo strank, s tem da bi devizni kredit oziroma kredit z valutno klavzulo enostavno zamenjalo za evrskega.
V primeru začasnega zadržanja učinkovanja pogodbe se toženki ničesar ne prepoveduje, zato izrek denarne kazni ni potreben.
S tem, ko tožnica za verjetno izkazuje nepoštenost glavnega pogodbenega pogoja in posledično ničnost pogodbe, vsakršno nadaljnje plačevanje obrokov ne more vzpostaviti polnega učinka končne odločitve v tem sporu. Za tožnico kot potrošnico pa predstavlja prekomerno breme, ki ga gre enačiti s težko nadomestljivo škodo tako v premoženjski kot nepremoženjski sferi.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - načelo vzajemnega priznavanja
Pritožbeno sodišče, glede na 5. člen Okvirnega sklepa 2005/214/PZ z dne 24.2.2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni in glede na 2. točko prvega odstavka 188. člena ZSKZDČEU-1, ugotavlja, da se denarne sankcije, izrečene za kršitve, ki so po zakonu države izdaje opredeljene kot ravnanja, ki so v nasprotju s predpisi o varnosti v cestnem prometu (kot v konkretnem primeru, ko se storilcu očita prekršek po Zakonu o pravilih v cestnem prometu), priznajo in izvršijo brez ugotavljanja dvojne kaznivosti ter storilec ne more uspeti z navedbami, da ne bi bil sankcioniran po avstrijskem zakonu.
postopek zavarovanja - izdaja začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana nevarnost - nevarnost razpolaganja s premoženjem - nastanek neznatne škode - lastninska pravica na nepremičnini - izvrševanje lastninske pravice - razpolaganje z nepremičnino
Tako kot predpostavka verjetno izkazane nevarnosti razpolaganja s premoženjem (drugi odstavek 270. člena ZIZ) tudi predpostavka neznatne škode služi vzpostavitvi ravnotežja med upnikovo pravico do sodnega varstva in dolžnikovo pravico do zasebne lastnine.
Sodišče je v presoji pravilno izhajalo iz vsebine lastninskih upravičenj glede na naravo stvari in pravic, ki so predmet zavarovanja. Ključna za presojo tako ni bila ohranitev možnosti pridobivanja dohodkov za preživljanje, ampak ohranitev nadaljnjega izvrševanja lastninskih upravičenj na način, kot so jih toženci izvrševali pred izdajo začasne odredbe.
Po utrjenem stališču ustavnosodne presoje se v razmerjih med prirejenimi subjekti tehtanje nasprotujočih pravic opravi po metodi praktične konkordance in ne testa sorazmernosti. Sodišče mora obseg izvrševanja vsake od nasproti si stoječih pravic zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve človekove pravice drugega. Presoja terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega, oboje ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.
odločanje o brezplačni pravni pomoči - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Za odločanje o povrnitvi sredstev, izplačanih iz brezplačne pravne pomoči, v primeru, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspe v postopku in pridobi premoženje (48. člen ZBPP), ni pristojno pravdno sodišče, pač pa organ brezplačne pravne pomoči.
elementi delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - očitna pomota v izreku odločbe - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožnica ni dokazala, da je šlo pri njenem sodelovanju s toženko za delovno razmerje, saj niso bili izkazani vsi elementi delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1. V primeru tožnice ni izkazano, da bi delo za toženko opravljala neprekinjeno, da bi bila vključena v organiziran delovni proces na enak način kot ostali zaposleni, navodila za delo in nadzor pa sta bila izvajana le v smislu nadziranja izvrševanja sklenjenih civilnih pogodb, zato zagotovitev sredstev za opravljanje dela in dodelitev toženkinega elektronskega naslova za komunikacijo ne dokazuje, da je šlo za delovno razmerje.
Sodišče prve stopnje je sicer pri pisanju izreka storilo očitno pisno pomoto, ko je o stroških postopka odločilo v podtočki 7 točke I namesto s točko II, vendar ta pomota ni povzročila nejasnost izreka. Iz obrazložitve jasno izhaja, da se zavrne tožbeni zahtevek (33. točka) in da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (34. točka), zato gre le za očitno pisno pomoto, katero lahko sodišče prve stopnje odpravi z izdajo popravnega sklepa (prvi odstavek 328. člena ZPP).
ZOro-1 člen 8, 8/6, 24, 24/1, 24/2, 24/3, 62, 81, 81/1, 81/1-1, 81/1-6, 81/2. ZPrCP člen 107, 107/1. ZP-1-UPB3 člen 66, 66/2.
nošenje in prenos orožja - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - zanesljivost posameznika - dokazovanje - prosta presoja dokazov - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo - zahteva za sodno varstvo - zaseg orožja - obligatoren odvzem orožja
Prenašanje orožja pomeni povečano nevarnost za storilca in okolico, kar terja izpolnjevanje strožjih varnostnih zahtev. Pod vplivom alkohola je zato vsakdo, pri katerem se ugotovi, da je užival alkohol. Le s popolno prepovedjo uživanja alkohola je mogoče zagotoviti, da ne bi prihajalo do nesreč zaradi alkohola (ko bi storilec napačno ocenil svojo "zanesljivost").
motenje posesti - izvršilni naslov - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Izvršilni naslov sklep o motenju posesti je bil izdan zoper dolžnika, zato ga mora izpolniti. Ali bi morali biti tudi etažni lastniki stranke pravdnega postopka, ni stvar izvršilnega postopka. V tem se zgolj sledi izvršilnemu naslovu po načelu stroge formalne legalitete.
teorija jajčne lupine - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - bodoče telesne bolečine - odškodnina za bodoče telesne bolečine - pravična denarna odškodnina - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da je bila BPP tožniku dodeljena zgolj za oprostitev stroškov iz petega odstavka 26. člena ZBPP oziroma zgolj za stroške sodnega izvedenca, ne pa tudi na stroške zastopanja po odvetniku.
Prav tako je neutemeljeno pritožbeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ki je priloženo tožbi in v zvezi s tem zatrjevanje, da je toženec slednjemu oporekal že v kazenskem postopku, ter da bo oškodovanca treba ponovno pregledati, sicer pa je ta okoliščina znana tudi pričam, ki jih bo toženec predlagal. Gre za izvedensko mnenje iz kazenskega postopka, ki je v predmetnem pravdnem postopku predstavljalo zgolj enega izmed dokazov, pri čemer je sodišče prve stopnje, kot bo obrazloženo, bilo glede temelja odškodninske odgovornosti vezano na kazensko obsodilno sodbo toženca.
V skladu z določbo 14. člena ZPP je v primerih, ko pravdno sodišče obravnava identično dejansko stanje, na podlagi katerega je predhodno že odločalo kazensko sodišče, pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo. Ta vezanost zajema zakonske znake kaznivega dejanja, ki so zapisani v izreku in tudi del obrazložitve, ki se nanje nanaša.
Za obravnavani primer je namreč bistvena razlaga, da morebitno verbalno izražanje ne utemeljuje tako nesorazmernega ukrepa, kot je fizično poškodovanje tožnika, v kazenskem postopku celo kvalificirano kot huda telesna poškodba.
V skladu s teorijo "jajčne lupine", je povzročitelj škode odgovoren tudi za tisto škodo, katere nastanek ali obseg sta pogojena z osebnimi lastnostmi in stanji oškodovanca. Uporaba navedene teorije je tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom.