odlog izvršbe - uradna dolžnost - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - aktivna legitimacija
71. člen ZIZ omogoča sodišču, da (tudi) po uradni dolžnosti odloži izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi. Iz jezikovne razlage citirane določbe izhaja, da gre za zakonsko pooblastilo sodišču, da ukrepa samo, da se preprečijo očitno nehumane in nesorazmerne posledice izvršbe v primerih, ko so te razvidne že iz samega spisa oziroma ko sodišče samo zazna okoliščine, ki bi lahko utemeljevale odlog. Gre za pozitivno diskrecijo sodišča in ne negativno obveznost, kot ta izhaja iz izreka izpodbijane odločitve, saj je ZIZ ne pozna.
CSD ne more vložiti predloga za odlog izvršbe, saj ni stranka izvršilnega postopka, temveč le-ta zgolj poda mnenje, ki lahko sodišču služi kot strokovna podlaga, na osnovi katere nato presoja obstoj posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe. Aktivne legitimacije mu ne podeljuje niti šesti odstavek 169. člena ZIZ,1 niti tretji odstavek 221. člena ZIZ, kakor tudi ne katera druga določba ZIZ.
nujna pot - trasa nujne poti - nadomestilo za nujno pot - povezava z javno cesto - poseg v lastninsko pravico - potrebe gospodujočega zemljišča - spremenjene okoliščine
Soglasje lastnika ni zakonski pogoj za določitev nujne poti.
Sodišče upošteva vse okoliščine primera tako, da je odločitev čim bolj pravična in sorazmerna, saj nujna pot pomeni velik poseg v lastninsko pravico.
Sodišče prve stopnje je primerno upoštevalo uveljavljeno stališče teorije, da mora z ustanovitvijo nujne poti nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini.
Vsak od pogodbenih zneskov ima svojo dejansko podlago, ker gre za mesečne terjatve, vsota nepogodbenih obveznosti (povračilo plačanih stroškov) pa tudi ne presega 20.000,00 EUR. Posledično stvarne pristojnosti ni mogoče določiti po seštevku vrednosti vseh dolgovanih zneskov, saj se za vsakega od njih utemeljenost ugotavlja posebej. Če imajo ob isti pravni podlagi zneski različno dejansko podlago, se vrednost, relevantna za določitev stvarne pristojnosti ne sešteje. Gre za objektivno kumulacijo, kot če bi bilo vloženih več posameznih tožb, za katere bi bilo za vsako posamezno pristojno okrajno sodišče. To pomeni, da je tudi za odločitev o vseh zahtevkih skupaj stvarno pristojno okrajno sodišče.
URS člen 22, 23. OZ člen 507, 508, 508/2, 508/3. ZPP člen 70, 70/2, 70/2-6, 73, 73/1, 73/5, 115, 116, 116/1, 226, 226/2, 236a, 236a/2, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 363, 363/3.
obstoj predkupne pravice - predlog za prekinitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zloraba procesnih pravic - zdravniško opravičilo - preložitev naroka - izvedba naroka v nenavzočnosti - načelo neposrednosti - zaslišanje stranke - zavrnitev dokaznega predloga - informativni dokaz - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - zahteva za izločitev sodnika
Ob dejstvu, da je bil pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo prvič razpisan 28. 9. 2023 (torej skoraj devet mesecev pred spornim pripravljalnim narokom in prvim narokom za glavno obravnavo z dne 27. 6. 2024), bi morala tožnica glede na predhodna opravičila, ob ustrezni skrbnosti poskrbeti, da bi bile njene pravice na naroku zastopane po drugem kvalificiranem pooblaščencu. Ne glede na zatrjevanja tožnice, da ni pristala na zastopanje po drugem pooblaščencu, je treba poudariti, da so pričakovanja glede skrbnega ravnanja, da se zagotovi ustrezna substitucija, v primeru bolezni odvetnika strožja. Ob dejstvu, da je pooblaščenka tožnice pred tem sodišče štirikrat zaprosila za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo, je treba ob tehtanju pravic pravdnih strank ugotoviti, da bi ponovna preložitev pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo z dne 27. 6. 2024, pri čemer pooblaščenka tožnice ni niti zatrjevala nenadnosti in nepredvidljivosti bolezenskega stanja, pomenila resen zastoj v postopku, zaradi katerega bi bila kršena pravica toženke do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - razlogi za zavrnitev - vročitev
Pritožbenemu sodišču se je vzbudil dvom o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje oz. je takšno potrdilo avstrijskega organa lahko razlog za domnevo, da so bile kršene temeljne pravice ali temeljna pravna načela iz člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah (tretji odstavek 20. člena Okvirnega sklepa sveta 2005/214/PNZ). Tako je zaključek sodišča prve stopnje, da razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve niso podani, preuranjen.
ZP-1 člen 19a, 19a/2, 19a/3, 163, 163/9, 168, 192b, 192b/1, 192b/3, 192b/6, 202c. ZBPP člen 13.
postopek za odreditev nadomestnega zapora - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - delo v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - vsebinsko odločanje - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prisilna izterjava globe - upravna izvršba - neuspešna izterjava - napačna uporaba materialnega prava
Ko storilec predlaga plačilo globe z delom v splošno korist v okviru postopka nadomestnega zapora, sodišče ne ugotavlja več, ali je storilec upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, saj izpolnjevanje tega pogoja izhaja iz dejstva, da upravna izvršba oziroma prisilna izterjava glob ni bila uspešna. Neuspešna upravna izvršba je eden od pogojev za uvedbo postopka za odreditev nadomestnega zapora, v okviru katerega lahko storilec predlaga dela v splošno korist, zato je domneva iz prvega odstavka 192.b člena (da je pogoj iz drugega odstavka 19.a člena izpolnjen) neizpodbojna.
ZFPPIPP člen 245, 245/2, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 77, 339, 339/2, 339/2-11.
tožba za plačilo odškodnine - tožena stranka v stečaju - osebni stečaj dolžnika - procesna sposobnost stranke - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - vročanje tožbe - nepravilnosti pri vročanju - nepravilno zastopanje nasprotne stranke - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Sodišče je spregledalo, da je toženec v osebnem stečaju. Ker zato pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik (stečajni upravitelj), je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.
ZCestn člen 50a, 50a/1. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 163, 163/9.
prekrški - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - vinjeta - veljavna elektronska vinjeta - plačilo cestnine - plačilo računa - namenska razlaga - dejanje ni prekršek - ustavitev postopka o prekršku - odstop od sodne prakse
Tedenska e-vinjeta velja sedem zaporednih dni od dneva začetka veljavnosti in velja na dan začetka veljavnosti in nato še šest naslednjih dni.
Storilec je s plačilom računa dne 24. 1. 2023 kupil oziroma plačal tedensko elektronsko vinjeto za motorno vozilo reg. št. ... z veljavnostjo za nazaj.
Navedeno pomeni, da je bila tedenska elektronska vinjeta za motorno vozilo reg. št. ... nedvomno veljavna tudi v času storitve storilcu očitanega prekrška dne 21. 1. 2023.
priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen - izpodbijanje dejanskega stanja - načelo vzajemnosti - dejanski stan prekrška
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec navaja, da registrska številka ... sploh ne obstaja v registru motornih vozil, saj so bile to stare jugoslovanske tablice in to naj bi bil traktorske tablice. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano.
Tožnik se v pritožbi neutemeljeno zavzema za ugotavljanje uspeha strank po fazah postopka in posledično drugačno odločitev o stroških. Odločitev sodišča prve stopnje, kolikšen delež stroškov postopka sta dolžni stranki povrniti druga drugi, je postala pravnomočna, zato vanjo ni več mogoče posegati. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu o stroških po četrtem odstavku 163. člena ZPP pravilno odločalo le še o tem, kateri stroški strank so bili potrebni za postopek individualnega delovnega spora.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. ZUTD člen 130. ZSVarPre člen 33.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - denarna socialna pomoč - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - izredna denarna pomoč
Tožnica ni dokazala, da bi ji zaradi odločitve toženca nastala težko nadomestljiva škoda. Res je, da tožnica ni več upravičena do denarne socialne pomoči, so pa do denarne socialne pomoči upravičeni njeni mladoletni otroci in pa partner. Družina tako ni ostala brez denarnih sredstev (skupno prejeta sredstva so se znižala za 250,00 EUR na mesec). V tem primeru ni mogoče govoriti o nastanku težko nadomestljive škode. Nenazadnje ZSVarPre v 33. členu omogoča tudi pridobitev izredne denarne socialne pomoči, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 40, 40/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - pogodba o opravljanju oglaševanja - nagib za sklenitev pogodbe
Enostranska subjektivna pričakovanja zakonitega zastopnika toženke glede vpliva oglaševalske kampanje na uspešnost poslovanja ne predstavljajo kavze, temveč zgolj nagib za sklenitev Pogodbe, ki na veljavnost Pogodbe ne vpliva.
Na toženki, ki se je proti tožbenemu zahtevku za plačilo opravljenih storitev branila z ugovorom, da pogodba s strani tožnice ni bila pravilno izpolnjena, je bilo trditveno in dokazno breme za obstoj pomanjkljivosti oziroma napak izvedenih storitev. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da toženka s tem ugovorom ni mogla uspeti, ker ni pojasnila, kaj naj bi bila vsebina napak opravljenega dela.
Storilec, ki si bo najprej pridobil na nezakonit način pridobljeno negotovinsko plačilno sredstvo, zatem pa to isto negotovinsko plačilno sredstvo tudi uporabil in si pridobil protipravno premoženjsko korist, bo kazensko odgovoren zgolj za uporabo negotovinskega plačilnega sredstva po drugem odstavku 246. člena KZ-1.
Očitek tatvine oškodovančeve bančne kartice je vsebovan v zakonskem znaku "pridobljeno na nezakonit način".
Sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni upoštevalo prvega odstavka 155. člena ZPP in je toženki nekritično priznalo nagrado za vseh dvanajst vloženih pripravljalnih vlog, čeprav vse niso bile potrebne. Čeprav je sodišče prve stopnje večino vlog toženki vročilo s pripisom, da lahko na vlogo odgovori (v roku 15 dni), to še ne pomeni, da je bilo vseh dvanajst pripravljalnih vlog potrebnih.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
obnova postopka - novi dokazi
Glede predlaganih dokazov - prepisov zvočnih posnetkov oziroma zapisnikov zaslišanja prič v kazenskem postopku, ki je tekel zoper sodelavca, ki je bil pri spornem dogodku prav tako udeležen, ne gre za nove dokaze skladno z 10. točko prvega odstavka 394. člena ZPP, saj ti niso obstajali že v času sojenja oziroma v času prejšnjega postopka, ki se je pravnomočno zaključil 16. 1. 2020. Dokazi, ki so nastali kasneje (31. 8. 2022 in 15. 2. 2023), tako ne morejo biti pravnorelevantni razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.
ZKP člen 149, 166, 340, 340/1, 340/1-1, 371, 371/2.
razveljavitev sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do zaslišanja obremenilne priče - nujna preiskovalna dejanja
Ne samo, da obdolženi pred zaslišanjem zanj obremenilnih prič B. B. in C. C. ni bil seznanjen kateri priči bo preiskovalni sodnik zasliševal tekom nujnih preiskovalnih dejanj in tudi ne, da gre za obremenilni priči, ni bil seznanjen, da obstaja možnost, da prič kasneje, na glavni obravnavi ne bo mogoče več zaslišati, niti ni bil pred njunim zaslišanjem seznanjen, da ima pravico do zagovornika, ki je lahko navzoč na zaslišanjih prič, ob tem pa je ostalo nejasno kdaj oziroma ali pravočasno je sploh bil seznanjen z zaslišanjem teh njemu tedaj neznanih prič, tudi na glavni obravnavi sodišče ni spoštovalo njegove pravice do obrambe. Kot izhaja iz odgovora GPU z dne 18. 2. 2025 je namreč sodišče razpolagalo s podatkom o bivališču vsaj ene od omenjenih prič (glede druge pa bi morebiti lahko pridobilo podatke od INTERPOLA Budimpešte), pa kljub vztrajni zahtevi obrambe, niti te ni zaslišalo. V takih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da se je obdolženi zavestno odrekel navzočnosti na zaslišanju obremenilnih prič in možnosti njunega zaslišanja niti da obstajajo objektivne ovire za neposredno zaslišanje prič ter je mogoče prebrati njihove predhodno dane izpovedbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 340. člena ZKP.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - načelo sorazmernosti - prekršek storjen pred začetkom teka preizkusne dobe
Pravno odločilnih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep, pritožba ne izpodbija, temveč zgolj pojasnjuje, kakšne posledice bo za storilca imela izguba vozniškega dovoljenja. Storilec namreč pojasnjuje, da si želi ustvariti družino, da je trenutno brezposeln (sicer je inženir informatike) in v slabem finančnem stanju, da vozniško dovoljenje zanj predstavlja preživetje in da v vmesnem času ni užival alkohola. Ker iz besedila tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v taki procesni situaciji, kot je izkazana v predmetni zadevi, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti, pritožbeno izpostavljene okoliščine v predmetnem pritožbenem preizkusu niso upoštevne.
Sodišče ne sme uporabiti določila petega odstavka 443. člena ZKP, če upravičeni tožilec v obtožbi zatrjuje storitev kaznivega dejanja iz okrajne pristojnosti, ne glede na to, ali sodnik ocenjuje, da je bilo izvršeno hujše kaznivo dejanje. V tem primeru mora o stvari odločiti meritorno, seveda upoštevaje prepoved prekoračitve obtožbe.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - slabotna oseba - zakonski znaki kaznivega dejanja
Po prvem odstavku 172. člena KZ-1, veljavnega v času storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, je bila slabotna oseba tista, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja, hujša duševna zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati. Novela KZ-1H (ki je začela veljati 30. 6. 2021) je definicijo slabotne osebe spremenila in sicer je slabotna oseba tista, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja ali hujša duševna manjrazvitost, zaradi katere ta ni sposobna podati privolitve. Namesto nesposobnosti upirati se, zakonsko besedilo zdaj govori o "nesposobnosti podati privolitev" v normativnem smislu (tj. nesposobnost učinkovito, torej pravno veljavno privoliti). Obenem je zožen krog okoliščin, z zlorabo katerih je dejanje mogoče izvršiti. Črtana je zloraba "slabosti", prav tako pa zakonsko besedilo ne vsebuje več klavzule, ki je dopuščala uporabo analogije intra legem ("kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati"). Prav tako je novela zakonski znak zaostalost, nadomestila z znakom manjrazvitost. Za izpolnitev biti inkriminacije (ne glede na to, ali gre za kaznivo dejanje storjeno pred novelo KZ-1H ali po njej) ne zadošča zgolj ugotovitev, da je pri osebi podano eno od navedenih stanj, temveč tudi, da storilec takšno stanje žrtve zlorabi.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 8. ZVPot člen 23, 23/3, 23/4, 24, 24/1, 24/1-1 ,24/1-2, 24/1-3. ZIZ člen 272, 272/1. ZVPot-1 člen 21, 21/3, 22
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrošniški kredit - švicarski franki (CHF) - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - dobra vera - načelo vestnosti in poštenja
V slovenskem pravu preglednost ni predpostavka presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja. Tudi če je v celoti izpolnjena, se lahko presoja nepoštenost kateregakoli pogodbenega pogoja. Pravna posledica kršitve te predpostavke je razlaga v korist potrošnika, ne pa ničnost pogodbenega pogoja. Tudi v primerih, ko je bila torej pojasnilna dolžnost v celoti opravljena in celo izpolnjena predpostavka dobre vere, se lahko zaradi okoliščin, ki nastanejo v fazi izpolnjevanja, ugotavlja nepoštenost pogodbenega pogoja. Vrednotno izhodišče presoje, vsebinsko napolnjevanje predpostavke "vestnosti in poštenja" ne more za nepoštenega razglasiti pogodbeni pogoj, ki bi bil zgolj nedobroveren, če ob tem potrošnik ni utrpel takšnih ekonomskih, finančnih (tudi socialnih) prikrajšanj, ki se lahko podrejajo katerikoli izmed predpostavk iz prvih treh alinej. V skladu z razlago Sodišča se poudarja, da za izdajo začasne odredbe zadostuje, da:"...mora nacionalno sodišče razpolagati z zadostnimi indici o nepoštenosti enega ali več pogodbenih pogojev, tako da je verjetno, da je zadevna kreditna pogodba nična ali da je treba zadevnemu potrošniku vsaj ugoditi vračilo mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi te pogodbe.". Ta razlaga je v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ, ki za obstoj terjatve dopušča izkaz "verjetnosti", torej milejši dokazni standard. Presoja, ali je v konkretnem primeru ta dokazni standard dosežen, je pridržana izključno nacionalnemu sodišču. Sodišče druge stopnje je presodilo, da v okoliščinah konkretnega primera povečan obseg odplačila obveznosti iz kreditne pogodbe še ni takšen, da bi ustrezal citiranim materialnopravnim predpostavkam"znatno neravnotežje" ali :"da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval.".