Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 32b, 32b/1, 32b/1-2, 32b/2. ZDR-1 člen 9, 9/2, 148, 202. ZPP člen 315.
praznik - plačilo razlike v plači - delo ob nedeljah, praznikih in ponoči - dodatek za nadurno delo - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja - vmesna sodba - neenakomerna razporeditev delovnega časa - ruski turnus - kolektivna pogodba dejavnosti - obvezna razlaga - referenčno obdobje - razlaga kolektivne pogodbe
Z vmesno sodbo (315. člen ZPP) je sodišče odločilo o temelju tožbenega zahtevka in presodilo, da obstaja pravna podlaga tako za nadomestilo/odmeno za manjkajoče ure praznovanja po 32.b členu KPZSV kot tudi za dodatek za nadurno delo.
Bistvena značilnost neenakomerne razporeditve delovnega časa je ta, da delovna obveznost po posameznih tednih ni enaka, temveč se lahko v določenih tednih opravi več ur, v drugih pa manj, pri čemer se delovni čas izravnava v referenčnem obdobju.
Drugi odstavek 32.b člena KPZSV določa, da mora biti delavcu, ki dela v neenakomerno razporejenem delovnem času, zagotovljeno plačilo nadomestila plače za najmanj toliko ur praznikov, kot izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti pri enakomerni razporeditvi delovnega časa. Obvezni razlagi te določbe, ki ju je sprejel odbor za razlago kolektivne pogodbe, po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ne ustvarjata nove pravice, temveč zgolj pojasnjujeta že obstoječo normo in njen namen. obvezna razlaga kolektivne pogodbe predstavlja avtentično razlago pogodbenih strank kolektivne pogodbe in je zavezujoča za vse uporabnike kolektivne pogodbe. Razlaga ne učinkuje kot nova pravna norma, temveč pojasnjuje vsebino pravice, ki povsem nazorno izhaja že iz besedila 32.b člena KPZSV. Poznejši Aneks h kolektivni pogodbi (Ur. l. RS št. 36/2025) ni uvedel nove pravice, temveč je zgolj natančneje uredil način njenega izvrševanja (sankcija v primeru kršitve). Nezagotovitev (zadostnega) obsega pravice do praznovanja oziroma plačila za manjkajoče ure praznovanja namreč že po svoji naravi pomeni poseg v pravico delavca, katerega posledica je obveznost delodajalca, da delavcu zagotovi ustrezno denarno odmeno zaradi kršitve te pravice. Takšno obveznost bi torej delodajalec imel tudi v primeru, če aneks v vsebini, kot je določena, ne bi bil sprejet.
Pritožnik očitno zavzema stališče, da polnoletnemu poslovno sposobnemu posamezniku z bogatimi stiki z deležniki (pred)kazenskih postopkov, ki se je prostovoljno odrekel možnosti za zaključek osnovnošolskega izobraževanja, mora biti, na podlagi danega pravnega pouka v skladu z določbo člena 148 ZKP, očitno jasno, ne samo, da ni dolžan izjaviti ničesar samoobremenilnega, pač pa tudi, da ni dolžan izročiti telefona, na katerem so zanj obremenilni podatki; ampak ob tem ne pojasni, zakaj niti kazenska sodišča, ki naj bi bila visoko kvalificirana za razlago ključnih (vsaj) ustavnih določb, ustavnoskladne razlage privilegija zoper samoobtožbo do 20. 11. 2020 niso uspela prepoznati.
odškodninska odgovornost poslovodje - enoosebna d.o.o. - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - edini družbenik - vpis v knjigo sklepov - vpisovanje sklepov v knjigo sklepov
Vpis povsem novega sklepa drugega družbenika, ki je bil sprejet po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, ne dokazuje vpisa sklepa družbenika, na katerem temelji izpodbijana sodba sodišča prve stopnje, v knjigo sklepov. Ker gre za materialno predpostavko tožbenega zahtevka, mora biti ta podana glede na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V konkretnem primeru tožnica tega ni dokazala. Vpis poznejšega novega sklepa drugega družbenika, sprejetega po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, te pomanjkljivosti ne more odpraviti.
zagovornik po uradni dolžnosti v kazenskem postopku - obvezna obramba z zagovornikom - zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti - razrešitev zagovornika - način obrambe - pravica do zagovornika po lastni izbiri
Navedeno vsebinsko nestrinjanje obtoženca z delom odvetnika kvečjemu lahko pomeni potrebo po njunem tesnejšem medsebojnem usklajevanju obrambnih stališč, ne pa podlage za zaključek, da je zagovornikovo delo nestrokovno in je zato njegova razrešitev iz krivdnega razloga na mestu.
Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da poslovodstvo v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala trajneje nelikvidna, ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka, ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
EZ-1 člen 297, 297/1. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 64, 64/4, 64/4-2, 64/5, 65, 67, 67/3, 67/5. Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana (2016) člen 4, 4/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - energetika - gospodarska javna služba - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - odpoved pogodbe - stroški ogrevanja - fiksni stroški
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da odpoved Pogodbe v tej zadevi ni mogoča, saj tako določajo SON. EZ-1 ter na njegovi podlagi sprejeti Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MOL namreč določata prioritetno uporabo (vrstni red) energentov, v katerem ima sistem daljinskega ogrevanja prednost pred pridobivanjem energije iz geotermalne in hidrotermalne energije s toplotnimi črpalkami. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je z določbami SON in Odloka določen dodatni pogoj za prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja, ki v tej zadevi ni izpolnjen.
ZIZ člen 38, 38/6, 82, 82/3, 82/5, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 74.
zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - izvršitelj - tretji - rubež premičnin - rubež stvari, ki so v posesti tretjega - soglasje tretjega - obvestilo o rubežu - stroški tretjega - neutemeljeno povzročeni stroški - načelo krivde
V izvršbi mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Gre za določbo, ki sledi načelu krivde. Kot neutemeljeno povzročene je mogoče šteti tiste stroške, ki tretjemu nastanejo, ker je upnik vztrajal pri izvršbi na stvareh, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti, da ima tretji na njih pravico, ki preprečuje izvršbo. Upnik se torej lahko razbremeni povrnitve stroškov tretjega, če za pravico tretjega ni vedel oziroma ni bil dolžan vedeti.
Stroški lahko tretjemu nastanejo tudi, če je izvršitelj storil nepravilnost pri opravljanju izvršbe, na primer, če je zarubil stvar, ki je po ZIZ oziroma Pravilniku ne bi smel zarubiti, upnik pa je vztrajal pri izvršbi kljub temu, da je za storjeno nepravilnost vedel ali bi vsaj moral vedeti. Pri tem je treba upoštevati, da mora izvršitelj sicer res opravljati izvršilna dejanja samostojno in skladno z veljavnimi predpisi, kar pa ne pomeni, da upnik v nobenem primeru na to ne more imeti vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00091595
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 11/5. ZPP člen 212, 337, 337/1, 350, 350/2. ZSVarPre člen 27.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - materialni položaj - možnost razpolaganja s premoženjem - hipoteka - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg pritožbenega preizkusa - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - pavšalni pritožbeni očitki
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze, iz katerih izhaja, da glede na svoj materialni položaj ne more plačati sodne takse (oziroma da je ne more plačati takoj ali takoj v enkratnem znesku) brez grožnje za lastno preživljanje ali preživljanje družinskih članov.
Višje sodišče na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, temveč mora ostati v mejah pritožbenih razlogov. Da bi pritožnica lahko utemeljila napako pri ugotavljanju dejanskega stanja, bi morala zato navesti dejstvo, ki naj bi bilo nepravilno ugotovljeno, in tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo nepravilno ugotovljeno oziroma kaj je vzrok očitane napake.
Hipoteka ne onemogoča odsvojitve ali nadaljnje obremenitve nepremičnin, pa tudi ne oddaje v najem ali zakup, zato sama po sebi ne pomeni, da z obremenjenimi nepremičninami ni mogoče razpolagati oziroma da jih ni mogoče upoštevati pri presoji predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1.
pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - nagrada za ogled
Pri oporekanju pravilnosti uporabljene metode za izdelavo izvedenskega mnenja torej ne gre za vprašanje, ali je izvedenka delo opravila, temveč za izražanje vsebinskega nestrinjanja z izdelanim izvedenskim mnenjem. To pa ni razlog za odklonitev plačila za opravljeno nalogo.
ZP-1 člen 22, 22/3, 163, 163/8, 202č. ZVoz-1 člen 50, 50/3, 50/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu - tečaj varne vožnje - pogoji za izbris kazenskih točk - preuranjena odločitev - odločilna dejstva in okoliščine - evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - dokazni postopek - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Pri presoji pogojev za izbris kazenskih točk iz tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1 je treba upoštevati pravnomočno izrečene in izvršene kazenske točke, pri čemer se šteje, da so kazenske točke izvršene, ko so vpisane v skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv k dopolnitvi nepopolnega predloga - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - osebni podatki - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Tožeča stranka v predlogu ni navedla vseh obveznih podatkov iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, sodišče prve stopnje pa jo je pravilno pozvalo k dopolnitvi vloge, ki je ni pravočasno dopolnila. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da predlog za taksno oprostitev tožeče stranke zavrže, pravilna in zakonita. Pritožnik ne more uspeti z ugovorom, da bi sodišče zahtevane podatke lahko pridobilo tudi po uradni dolžnosti, saj so osebni podatki stranke in njenih družinskih članov del trditvene podlage in jih sodišče po uradni dolžnosti preverja le, če dvomi v resničnost strankinih navedb, kar pa je že del vsebinske obravnave predloga.
napake volje - prevara - zmota - izpodbojna pogodba - dolžna skrbnost - načelo vestnosti in poštenja - napačna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodne poravnave - odškodninska odgovornost
Če je stranka sklenila posel, ker jo je k temu z lažnim prikazovanjem zapeljal sopogodbenik, je pravno nevzdržno - tako z vidika 49. člena OZ, kakor z vidika načela vestnosti in poštenja - odreči zaščito prevarani stranki (ker je bila denimo pri soočenju s prevaro malomarna) na račun naklepno nepoštenega sopogodbenika-prevaranta.
Nevzdržno bi bilo varovati naklepno nepošteno stranko, ki zavarovalnico z lažjo pripravi k sklenitvi poravnave in plačilu, nasproti zavarovalnici, ki ob običajnem cenilčevem ogledu poškodb ne zazna laži v prijavi škode.
Na odpad obogatitve se ne more uspešno sklicevati, kdor je plačilo prejel na podlagi pravnomočne sodbe in je z njim razpolagal, čeprav je vedel, da je plačnik zoper sodbo vložil revizijo.
Zastaranje terjatve ni začelo teči prej, preden je tožnik v ponovljenem sojenju izvedel, koliko preveč je pred tem plačal na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila nato razveljavljena in zadeva vrnjena v novo odločanje.
Zaradi nepremagljivih ovir, izvirajočih iz epidemioloških ukrepov, zastaranje ni teklo med 29. 3. 2020 in 31. 5. 2020 in od 19. 11. 2020 do 10. 1. 2021.
Ne drži pritožbeni očitek, da se je s parcelacijo izvorno enotne parcele št. 17 v več ločenih parcel spremenila namenska vezanost obravnavanega zemljišča. Pretekla parcelacija po 1. in 3. točki prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 ni izrecno navedena kot podlaga za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Prav tako parcelacija po dinamičnem principu ne more biti koristna v spoznavnem smislu, če je bila izvedena ex ante - torej pred ureditvijo zemljišča - in je naknadno pri dejanski izvedbi prihajalo do zamikov in neskladij.
Pritožbeno sodišče se ne more strinjati z naziranjem pritožnikov, da naj bi namensko vezanost in posledični obseg pripadajočega zemljišča izkazovala denacionalizacijska odločba. Ta namreč ne pomeni določitve funkcionalnega zemljišča, zlasti ob upoštevanju, da se je odvzeto nepremično premoženje, ki je, kot je že pojasnjeno, predstavljalo enoten stavbni kompleks, denacionalizacijskemu upravičencu vračalo postopoma z delnimi odločbami.
Po poudarjenem inkvizitornem načelu je v postopkih po ZVEtL-1 dovolj, da predlagatelj poda opis razmerja in (splošno) zahtevo po določitvi pripadajočega zemljišča (47. člen ZVEtL-1), na vsebino zahtevka pa sodišče ni strogo vezano, saj lahko odloči tudi v nasprotju s predlogom, celo v primeru, ko udeleženci taki odločitvi nasprotujejo (prim. drugi odstavek. 48. člena ZVEtL-1).
ZAgrS člen 50, 50-3, 52. ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 25.
vračanje premoženjskih pravic - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - določitev dediča - nujni dediči - prednostni vrstni red - izplačilo nujnega deleža
Sodišče prve stopnje namreč ni preverilo, ali bi dediča, katerikoli od njiju ali celo oba, članstvo v AS želela in ali bi ga uveljavljala. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da analogna (oz. subsidiarna) uporaba določb ZAgrS glede dedovanja nastopi šele v primeru, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi. Šele če članstva v AS nihče od dedičev ne bi želel ali mogel doseči, nastopi subsidiarna podlaga dedovanja, torej določbe ZAgrS.
dvom v dokazno oceno - primernost dokaza - pritožbena obravnava
Ker so v slovenskem procesnem pravu vsi dokazi glede na njihovo pomembnost v medsebojnem razmerju prirejenosti, lahko sodišča dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno posebno strokovni znanje, res ugotovi tudi s pomočjo drugih dokaznih sredstev, kakor opozarja tožnica v odgovoru na pritožbo, vendar mora imeti sodišče za to, da se v dokazni oceni ne opre na izvedensko mnenje, res prepričljive argumente (npr. dokazna stiska).
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - priznana dejstva - nesporna dejstva - dokazni postopek
Priznanih dejstev v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP ni treba dokazovati, zato sodišče prve stopnje glede njih ni bilo dolžno izvajati dokaznega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00091935
ZOKIPOSR člen 2, 2-6, 17, 17/3. ZIZ člen 9, 9/3, 15, 24, 53, 55, 55/1, 56. ZPP člen 7, 212, 224. ZFPPIPP člen 408, 408/1 409, 409/1, 410.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravno nasledstvo - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenika za dolgove družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - dopolnitev ugovora - ugovor po izteku roka - postopek osebnega stečaja nad družbenikom izbrisane družbe - odpust obveznosti dolžnika - rok za ugovor - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - pogoj nekrivde
ZOKIPOSR torej določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem uveljavitve tega zakona prevzela dolg odgovornega družbenika do upnika na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter so prenehala vsa zavarovanja dolga. Zakoniti prevzem dolga s strani Republike Slovenije z dnem uveljavitve ZOKIPOSR velja pod predpostavko, da upnik tedaj že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper družbenika (ali zoper družbo, v povezavi z listino iz 24. člena ZIZ).
Iz zakonske zahteve po obrazloženosti ugovora izhaja, da mora dolžnik pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo, navesti in zanje predložiti dokaze že v samem rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki mora biti vložen v (prekluzivnem) roku osmih dni od prejema sklepa o izvršbi. Vendar pa se lahko upoštevajo tudi pozneje podane trditve in dokazi, če jih dolžnik znotraj ugovornega roka brez svoje krivde ni mogel ponuditi.
Nad družbenico B. B. se je dne 20. 10. 2016 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani začel postopek osebnega stečaja, v katerem so bile stečajni dolžnici s sklepom St 000/2016 z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 28. 11. 2019, odpuščene obveznosti, ki so nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 20. 10. 2016. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da na podlagi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje tudi na konkretno obveznost B. B. do upnika, nastalo pred 20. 10. 2016, saj ne gre za nobeno od v zakonu predvidenih prednostnih terjatev. Ob tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi določilo prvega odstavka 409. člena ZFPPIPP, po kateri s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatev v delu, v katerem do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti niso bile plačane, razen terjatev, ki se lahko poplačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja skladno s 410. členom ZFPPIPP.
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica - nezmožnost preživljanja
Izpodbijani sklep je procesna odločitev, s katerim sodišče prve stopnje dedičem (le) določi vlogo tožnika in toženca v pravdnem postopku. To stori tako, da pretehta trditve in dokaze, ki so jih stranke postavile v zapuščinskem postopku. Ocena dokazov, za kakršno se zavzema pritožnik, je pridržana pravdnemu sodišču. Napotitev na pravdo niti na porazdelitev materialnega dokaznega bremena ne vpliva, ga ne "prestavi" z ene stranke na drugo. Tudi o tem, kaj mora kdo dokazati, se bo razpravljalo v pravdnem postopku.