ZVEtL-1 člen 12, 12/1, 44, 44/1, 44/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - dejanska etažna lastnina - skupni deli stavbe v etažni lastnini - kršitev pravice do izjave - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
V primeru, ko gre za pripadajoče zemljišče stavbe v etažni lastnini, ugovor zaupanja v zemljiško knjigo ne more biti utemeljen. Skupni deli etažne lastnine, kamor spada tudi pripadajoče zemljišče, so namreč izvzeti iz samostojnega pravnega prometa, zato je razpolaganje z njimi nično, ne glede na morebitno dobro vero pridobitelja.
Sodišče v postopku, ki se vodi po ZVEtL-1, lahko po uradni dolžnosti tudi samo zbira dokazno gradivo, ki ga potrebuje za uspešno izvedbo postopka, vendar mora udeležencem postopka pred izdajo odločbe omogočiti izjavo o tako pridobljenem gradivu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088548
OZ člen 175, 195. ZPP člen 3, 3/3, 154, 154/2, 165, 165/2, 316.
sodba na podlagi pripoznave - delna pripoznava tožbenega zahtevka - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - plačilo mesečne rente - izpad dohodka - odprava rente - sprememba prisojene odškodnine - naknadno spremenjene okoliščine - obvestilo o nastopu spremenjenih okoliščin - trenutek vložitve tožbe - namen odškodnine - vračanje neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine - pošteni prejemnik odškodnine - nepošteni pridobitelj - dolžna skrbnost - naknadno odpadla pravna podlaga - prekinitev obveznosti brez dolžnosti vračila še prejetih sredstev - zmotna uporaba materialnega prava - dopolnilni sklep o pravdnih stroških - sprememba odločitve o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank
Za spremembo mesečne rente oziroma njeno ukinitev je glede na njen namen odločilen trenutek nastopa spremenjenih okoliščin in ne šele trenutek vložitve tožbe.
Po 195. členu OZ ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Pošten pa je tisti prejemnik, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Če pravna podlaga za plačilo odškodnine v času plačila obstaja, toda pozneje odpade, je pomembna oškodovančeva zavest o taki možnosti. Oškodovanec, ki ve za možnost, da bi lahko odpadla pravna podlaga za prejeto plačilo, mora s tem posebej skrbno ravnati (pravni red mu nalaga breme, da prejetega še ne porabi na način, ki bi onemogočal morebitno vračilo) in ga je dolžan v trenutku, ko izve za odpadlo pravno podlago, tudi vrniti. Pritožbeno sodišče, za razliko od sodišča prve stopnje, glede na predstavljena dejstva ugotavlja, da toženki nepoštenosti v smislu gornje določbe ni mogoče očitati. Sinovo prejemanje socialnih transferjev iz naslova pomoči in postrežbe oziroma prejem odločbe, da ni več upravičena do dodatka za nego otroka, ne zadošča za sklep o njeni nepoštenosti. Tožnica ni navajala, da bi toženko o morebitni odpadli pravni podlagi oziroma o tem, da ji zaradi zaposlitve sina renta ne pripada več, obvestila. In prav na takšnem obvestilu o nastopu spremenjenih okoliščin, ki bi lahko imelo za posledico spremembo dosojene rente, in na podlagi katerega bi se prejemnik moral zavedati, da lahko nastopi dolžnost vračila zneskov (in bi bil torej nepošten), temelji odločba VSL Sodba I Cp 1011/2019 z 21. 8. 2019, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je postopek odločanja o spremembi preživnine dvofazen, zato je pravilno najprej ugotavljalo ali je v času od prejšnje določitve preživnine, prišlo do bistvene spremembe premoženjskega stanja predlagatelja. Predlagatelj namreč to okoliščino navaja kot razlog za ponovno odločanje ter znižanje preživninske obveznosti.
Tudi kršitev pravice do izjave, ki jo nasprotni udeleženec uveljavlja z navedbo, "da mu v postopku ni bilo omogočeno, da se izjavi glede svoje preživninske zmožnosti", ni utemeljen. Iz podatkov spisa izhaja, da je po svoji odvetnici podajal navedbe ter vlagal dokaze in bil kot udeleženec tudi zaslišan.
zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
Za odločitev v obravnavanem postopku je bistveno, da iz obravnavane vloge vlagatelja ne izhaja jasen, določen in izvršljiv tožbeni zahtevek in da vlagatelj svoje vloge, po pozivu sodišča prve stopnje, v postavljenem roku, ni dopolnil tako kot mu je to naložilo sodišče prve stopnje.
Iz navedenih določil devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP izhaja, da zakon vzpostavlja domnevo odgovornosti poslovodstva, ki je to funkcijo opravljalo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Na posameznem članu poslovodstva pa je, da se te odgovornosti razbremeni, in sicer tako, da izkaže, da na nastanek teh okoliščin, torej na nezadostno stečajno maso, ni mogel vplivati. Za kaj takega pa ne zadostuje zgolj ugovorna navedba, da stečajni dolžnik v času odhoda pritožnice ni bil insolventen. To trditev mora namreč tudi utemeljiti, prav tako pa jo mora tudi dokazati.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. SPZ člen 48. ZZZDR člen 59. DZ člen 74.
pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - razveljavitev prvostopenjske sodbe - vlaganja - vlaganja v nepremičnino v lasti tretjega - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje dokazne ocene v tem postopku ni naredilo. Zgolj v 9. točki je povzelo navedbe tožnika in v 10. točki navedbe toženke ter navedlo, da je slednja navedbe tožnika prerekala ter zaključilo, da tožnik ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu. Naloga sodišča je, da izvede predlagane dokaze in skladno z načelom neposrednosti na njihovi podlagi razsoditi o zadevi, ne pa le povzema izpovedbe in dokaze.
korist otoka - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - pravica do družinskega življenja - pravica do izjave
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je stopnja utemeljitve verjetno izkazane ogroženosti otroka v sklepu o začasni odredbi v družinskih zadevah odvisna od teže posega v pravico do družinskega življenja staršev. Hujši kot je poseg države v pravico do družinskega življenja, bolj skrbno je treba obrazložiti obstoj ogroženosti otroka, ki opravičuje izdajo začasne odredbe, in sicer zaradi njenega neposrednega vpliva na končno odločitev sodišča (procesni vidik pravice do družinskega življenja). To sicer ne pomeni, da bi morala sodišča v postopku zavarovanja z začasnim odvzemom otroka staršem pri obravnavanju ugovora staršev v vsakem primeru izvesti popolno dokazno oceno, morajo pa se temu približati, pri čemer morajo konkretizirano (ne pa pavšalno) opredeliti, zakaj štejejo posamezna sporna dejstva za dokazana s stopnjo verjetnosti (161. člen DZ) in konkretizirano utemeljiti, zakaj ocenjujejo, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo najhujši poseg države v pravico do družinskega življenja. Tega sodišče prve stopnje ni storilo, zato je kršilo procesni vidik pravice do družinskega življenja.
začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - predodelitev otroka - pravočasnost pritožbe - tek pritožbenega roka - ogroženost otroka - zanemarjanje otroka in surovo ravnanje - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - začasna določitev stikov - neizvršljiv izrek - nedoločen izrek - ponovljeni postopek - opredelitev obsega stikov
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se osebni stiki med nasprotno udeleženko in otrokom izvajajo po sprotnem dogovoru obeh staršev, tako da je na stiku prisoten tudi predlagatelj. Naslonilo se je na mnenje CSD, ki zgolj predlaga, da ima otrok z materjo stike in na zapisnik Multidisciplinarnega tima, iz katerega izhaja, da ima otrok z mamo trenutno stike ob prisotnosti očeta. Nasprotna udeleženka utemeljeno trdi, da tako določeni stiki niso izvršljivi. Na ta način obseg stikov ni določen, prisilno se jih tudi ne da izvršiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00088537
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 104/1.
stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - slabo premoženjsko stanje toženca - socialna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - pomanjkljiva trditvena podlaga - neprofitno najemno stanovanje - subvencionirana najemnina - sklepčnost tožbe - dokaz z zaslišanjem strank - dokazni predlog - lex specialis
SZ-1 je glede stanovanjskih najemnih razmerij specialni predpis v razmerju do OZ. V prvem odstavku 104. člena SZ-1 opredeljuje situacijo, v kateri najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe. Toženka že ima subvencionirano najemnino. Le, če bi zatrjevala in dokazala, da je ravnala tako, kot ji nalaga prvi odstavek 104. člena SZ-1, torej, da je sprožila postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestila lastnika stanovanja, ji tožnica najemne pogodbe ne bi mogla odpovedati. Tega pa ni storila.
S stopnjo verjetnosti je upnica, ki je terjatev prerekala, izkazala, da je šlo za posel, ki je bil le navidezno sklenjen s tretjo osebo, kar pomeni, da je šlo za dejanje po 498. členu ZGD-1, ki se šteje za kapitalsko posojilo družbenika. Tega dejstva ne spremeni okoliščina, da je bila terjatev prenesena na pritožnico.
ZPP člen 249, 249/1, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
stroški in nagrada izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - pravica do plačila za delo - dokaz z izvedencem - ocena zahtevnosti mnenja
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku preveriti, ali je izvedenec v (drugem) dopolnilnem mnenju dopolnjeval odgovore na vprašanja, ki so mu že bila postavljena in je na njih odgovarjal v osnovnem mnenju in prvi dopolnitvi, ali pa mu je sodišče s tem, ko mu je naložilo, da naj v dopolnilnem mnenju odgovori na pripombe stranke, podalo nova vprašanja.
ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev pravice do stikov - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - namestitev v rejništvo - določitev stikov - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Odločitev o začasnem izvajanju stikov z babico pod nadzorom in omejenih stikov z očetom je začasna odločitev, s trajanjem šestih mesecev. Poudariti je potrebno, da tudi meritorni postopek, v okviru katerega je bila izpodbijana začasna odredba izdana, to je postopek izreka ukrepa trajnega značaja in v okviru tega podan predlog za razrešitev skrbnice, predstavlja nujni postopek. To pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju čim prej izvesti vse potrebne dokaze za sprejem najprimernejšega ukrepa trajnega značaja ter v okviru tega tudi odločiti o predlogu za razrešitev skrbnice ter odločiti tudi o stikih obeh otrok z očetom in babico.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 54. DZ člen 158, 158/1,169. ZPP člen 8.
odvzem otroka staršem - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - postopek za oceno ogroženosti otroka - ugoditev pritožbi - pravica do družinskega življenja
169. člen DZ določa, da mora sodišče pri odločitvi o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnega značaja upoštevati mnenje CSD. A to mnenje mora vsebovati vse značilnosti in bistvene sestavine, ki omogočajo preverjanje postopkov in razlogov, na podlagi katerih temeljijo strokovne ugotovitve, zaključki in predlogi. Priporočljivo je, da se delavci CSD pred izdelavo mnenja še enkrat pogovorijo s starši in otrokom, v mnenju pa se nato CSD opredeli tudi do otrokovega mnenja, zlasti ali je otrokovo mnenje podprto z njegovo koristjo.
Za vse zahtevke v konkretni tožbi ni določena stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča, pravilo o atrakciji pristojnosti za materialne sospornike pa v primeru eventualnega sosporništva ni uporabljivo. Tudi razlaga prvega odstavka 48. člena ZPSVIKOB-1 ne daje pravne podlage za avtomatičen odstop vseh uveljavljenih tožbenih zahtevkov (tako primarnih kot podrednih) Okrožnemu sodišču v Mariboru.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1. ZVPot člen 23, 24
kreditna pogodba v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - lojalna razlaga nacionalnega prava
Toženka v tej zadevi tega, da je tožnikoma v tej smeri podala kakršnakoli pojasnila ne trdi, niti ne pojasni, iz katerih drugih (zatrjevanih) okoliščin bi (vsaj z verjetnostjo) izhajalo, da sta se tožnika dejanskih posledic velike depreciacije domače valute (in zvišanja tujih obrestnih mer) na višino njunih kreditnih obveznosti za celotno obdobje plačevanja kredita zavedala. Zaključek sodišča prve stopnje, da je vsaj verjetno, da toženka pojasnilne dolžnosti ni izpolnila, je zato pravilen.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087902
ZIZ člen 53, 268, 272, 277.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - postopek za določitev najemnika stanovanja - najemnik stanovanja - neposredna posest najemnika - soposest stanovanja - učinkovanje začasne odredbe - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - nov predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je za čas do pravnomočne odločitve sodišča v tem postopku z izdano začasno odredbo za najemnico stanovanja določilo predlagateljico. Takšna začasna odredba učinkuje že z njeno izdajo in daje predlagateljici pravico do izključne uporabe tega stanovanja. Dokler takšna začasna odredba velja (zoper njo je sicer nasprotni udeleženec vložil ugovor, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo), nasprotni udeleženec ne more uspeti s predlogom, s katerim predlaga nasprotno od odločitve v izdani začasni odredbi, to je, da se mu omogoči soposest stanovanja.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/2-2(1), 400, 400/2
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - desetletna doba po pravnomočnosti odločitve o odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Odpust obveznosti ni dovoljen, če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa še ni preteklo 10 let. Glede na izrecno zakonsko določbo dolžnica ne more doseči morebitnega ponovnega odpusta obveznosti, dokler ne preteče deset let od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo njenemu predlogu za odpust obveznosti ugodeno.
OZ člen 462, 462/1, 465, 468, 468/1, 639, 639/3. ZPP člen 337, 337/1.
jamčevalni zahtevek - izpolnitev pogodbe - rabljeno vozilo - stvarna napaka - odprava napake na stroške prodajalca - primeren rok za odpravo - kumulativnost pogojev - prekluzivni rok za grajanje napak - servis vozila - nedopustne pritožbene novote - opustitev zaslišanja prič - nepotreben dokaz
Nepomembni so pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica graja ugotovitve o njeni (ne)skrbnosti ob nakupu vozila. Sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo zato, ker bi napako ocenilo za očitno in s tem takšno, da bi jo tožeča stranka morala opaziti pri pregledu vozila in poizkusni vožnji. Skrbnost je omenilo le v zvezi z ugotovitvijo, da bi tožeča stranka, ki se poklicno ukvarja z dejavnostjo prodaje avtomobilov, na servisnih listkih morala opaziti zapis o morebitnem popravilu motorja. To lahko velja le za primer, če bi tak zapis obstajal, kar pa po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087958
SZ-1 člen 25a, 29, 29/2, 29/4, 29/5. SZ-1E člen 41. ZKN člen 99, 99/2.
etažni lastniki večstanovanjske stavbe - sklep etažnih lastnikov - delitev stavbe - razveljavitev sklepa - potrebna večina za sprejem sklepa - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - posli rednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe
V pritožbenem postopku ni sporno, da soglasje etažnih lastnikov za delitev stavbe ni bilo doseženo. Ker sklep o delitvi stavbe ni bil veljavno sprejet in zato ne velja, predlagatelj ne more zahtevati njegove razveljavitve.