DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00086591
ZPP člen 7, 212, 215. KPJS člen 46, 46/2, 46/3.
vojak - stalna pripravljenost - vojaško urjenje - delovni čas - plačilo razlike v plači - neuporaba direktive EU - dokazno breme - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU
Nobena izjema od uporabe Direktive 2003/88/ES ni podana. Odrejena pripravljenost za vaje in usposabljanja se šteje v delovni čas in tožnika upravičuje do razlike v plači
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00085508
SZ-1 člen 103, 103/3. ZD člen 145, 145/1. OZ člen 603. SPZ člen 72.
zahtevek za izpraznitev stanovanja - neplačevanje najemnine in stroškov - odpoved najemne pogodbe - skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - neutemeljen tožbeni zahtevek
Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Posamezen dedič sicer lahko zahteva izpolnitev določenih obveznosti, a v korist celotne skupnosti dedičev.
Tožnica v svojem imenu in za svoj račun ni bila upravičena zahtevati izpolnitve zapadlih obveznosti, opomin zato ni bil v skladu s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1, zato tudi odpoved pogodbe za stanovanje ni bila utemeljena. Enako velja za garažo.
ZASP člen 4, 4/2, 81, 82, 82/1, 130, 130/1, 157, 157/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. ZKUASP člen 16, 16/1, 44, 44/4. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1, 193, 198, 346, 347. ZPP člen 13, 212, 213, 214, 286, 337, 337/1.
kolektivno uveljavljanje pravic - javna priobčitev fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - sklenitev pogodbe - višina nadomestila - prihodki iz radijske dejavnosti - civilna kazen
Zgolj dvom v pravilnost višine zneskov in možnost seznanitve z ustaljeno sodno prakso pa ne zadostuje za ugotovitev obstoja kvalificirane oblike toženkine krivde. Še posebej ne zato, ker je toženka tekom postopka opozarjala, "da je v nekem trenutku pričela prejemati račune za mesečno nadomestilo v znatno višji mesečni vrednosti, pri čemer je tožnico prosila za pojasnilo na katero ni dobila odgovora, račune je zavračala - brez odgovora, prosila naj bi za sklenitev nove pogodbe - brez uspeha." Navedena dejstva so ostala neprerekana s strani tožnice. Tožnica je nadomestilo plačevala skladno s Pogodbo 2006 in tako z rednim plačevanjem nadomestila jasno izkazala voljo in pripravljenost plačevanja, sporna je le višina. Kljub zavračanjem računov je toženka iz previdnosti še naprej plačevala s Pogodbo 2006 dogovorjen znesek nadomestila. Toženki tako ni mogoče očitati, da je s tem že kršila pravice namerno (torej, da je vedela, da plačuje premalo) oziroma iz hude malomarnosti.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 19, 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-7, 46, 46/1, 48, 48/1.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - stvarno pristojno sodišče - premoženjskopravni spor - gospodarski spor - odvetnik kot stranka v postopku - pristojnost okrajnega sodišča
Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, opravljajo ga odvetniki kot svoboden poklic. Glede na takšno opredelitev odvetništva pa odvetnik, ki opravlja svoj poklic individualno, nima statusa samostojnega podjetnika posameznika. Odvetnik ne opravlja gospodarske dejavnosti v tem pomenu, zato v primeru, če gre za pravdo, ki se vodi med odvetnikom in pravno osebo in gre za razmerje iz opravljanja odvetnikove storitve, ne gre za gospodarski spor.
delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - izplačilo solastninškega deleža v denarju - rok za izplačilo - materialni zakonski rok - odlog delitve solastne stvari - nepodaljšljiv rok
Skladno s sodno prakso je delitev mogoče odložiti, kadar je podan močnejši interes enega solastnika, da se stvar ne razdeli, ob nadaljnji predpostavki, da so objektivne ali subjektivne okoliščine prehodne narave in s časovno predvidljivim prenehanjem. Tako ni mogoče upoštevati okoliščin, za katere ni verjetno, da se bodo kmalu oziroma v treh letih spremenile tako, da bo interes stranke bolj upošteven ali varovan. Tudi dejstvo, da je nasprotni udeleženec od začetka nepravdnega postopka nekatere hipoteke že uspel izbrisati, ne izkazuje prehodnosti ovir za kreditiranje, s tem, da v pritožbi navaja, da nekatere hipoteke še niso ugasnile.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 42, 42/1. ZPP člen 249.
stroški izvedenskega dela - dopolnitev izvedenskega mnenja - zahtevnost izvedenskega dela
Ker je sodišče pozvalo izvedenko ekonomske stroke k pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja, kar je terjalo dodatne odgovore, je izvedenka upravičena do nagrade za opravljeno izvedensko delo.
Zakaj bi naj pisna dopolnitev bila izjemno zahtevna, v stroškovniku ni pojasnila niti izvedenka niti slednje ne izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje. Tudi sicer pritožbeno sodišče ugotavlja, da pisna dopolnitev po zahtevnosti, ki jo je ocenjevalo v objektivnem smislu glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj, ne odstopa od povprečja.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 40, 40/1. ZPP člen 249.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - osebni pregled - izdelava izvida in mnenja
Sodna izvedenka je za osebni pregled upravičena do nagrade v višini 102,00 EUR, torej zgolj za osebni pregled, ki je trajal 70 minut. V okviru osebnega pregleda ni mogoče upoštevati vpisovanja anamneze in kliničnega statusa (kar naj bi trajalo 120 minut).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085788
URS člen 156. ZZK-1 člen 8, 10, 10/2, 27, 27/2, 39, 63, 63/1, 243, 243/6. SPZ člen 6, 257, 260. ZPP člen 184, 444. ZIZ člen 174.
izbrisna tožba - stavbna pravica - podaljšanje veljavnosti stavbne pravice - nedoločen čas - zaznamba - hipoteka na nepremičnini - davčni dolg - vrstni red - kolizija med hipoteko in stavbno pravico - sprememba tožbe - redni postopek - spor o nepremičnini - pravni interes za vložitev izbrisne tožbe - prednostno načelo - vknjižba - neveljavna vknjižba - pravna praznina - ustavno skladna razlaga - vezanost na Ustavo in zakon - zahteva za oceno ustavnosti - teleološka razlaga zakona - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Drži, da sodišče prve stopnje v izreku ni navedlo katastrske občine št. X, vendar pa ne drži, da izrek sodbe sodišča prve stopnje zato ni izvršljiv. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je vpis zaznambe spremembe pri izvedeni pravici, ki je v zemljiški knjigi vpisan z ID omejitve 000 neveljaven in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se ga izbriše. S tem je sodišče prve stopnje določno označilo sporni predmet, to je izbris zaznambe, ki ima unikatni identifikator ID zaznambe pri izvedeni pravici št. 000 v zemljiški knjigi, kot tudi izhaja iz rednega izpiska iz zemljiške knjige (priloga A1). Na podlagi takšne oznake bo zemljiška knjiga lahko izbrisala zaznambo pri izvedeni pravici.
Določilo 243. člena ZZK-1 je sicer res jasno določa, da se z izbrisno tožbo izpodbija "vknjižba določene pravice." Povedano drugače, predmet izbrisne tožbe so (samo) vknjižbe, čeprav ZZK-1 že v 6. odstavku istega člena napravi izjemo glede zaznambe nadhipoteke. Pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo oziroma predznambo, če zakon za posamezno vrsto pravice ne določa, da se vpisujejo z zaznambo (drugi odstavek 27. člena ZZK-1). Vknjižba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (39. člen ZZK-1). Višje sodišče pa opozarja, da sodna praksa ne izhaja iz stroge jezikovne razlage zakona, ampak se usmerja v presojo, ali posamezen vpis pomeni vpis pravice (po vsebini torej vknjižbo) ali ne (namenska razlaga zakona). Vrhovno sodišče je že dovolilo izbrisno tožbo zoper zaznambo izvršbe in tudi zoper poočitev, saj je presodilo, da je šlo po vsebini za vknjižbo.
Zato dejstvo, da je sodišče z zaznambo omogočilo toženi stranki dejansko vknjižbo (nadaljnjega) imetništva stavbne pravice, tožeči stranki ne preprečuje izpodbijanja takšnega vpisa zaznambe z izbrisno tožbo.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ima "podaljšanje" stavbne pravice učinek, kot če bi se stavbna pravica ustanavljala povsem na novo in se mora posledično tudi v zemljiški knjigi vpisati povsem na novo, torej kot vknjižba pravice in ne napačno, kot je storilo Okrajno sodišče v Murski Soboti, kot zaznamba dejstva pri izvedeni stvarni pravici.
Za ponovno ustanovitev veljajo enaka pravila kot za prvo ustanovitev stavbne pravice. Potrebna je pogodba o ponovni ustanovitvi kot pravni naslov ter zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo kot razpolagalni posel in pridobitni način. Kakršnokoli "tiho" podaljšanje ni mogoče.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00085524
ZASP člen 7, 8, 167, 167/1, 167/1-1, 167/1-8. ZPOmK-1 člen 63a, 63a/1, 63a/2, 63a/3-2, 63b, 63b/3. ZIL-1 člen 47, 47/1-b, 47/2, 120a, 120a/1-c, 121, 121/1-a, 121/1-g. Pariška konvencija o o varstvu industrijske lastnine člen 6 bis.
materialna avtorska pravica - predelava avtorskega dela - grafična podoba - avtorsko delo - predelava - ustvarjanje zmede na trgu - kršitev avtorske pravice - kršitev znamke - dejanje nelojalne konkurence - povprečni potrošnik - dobri poslovni običaji - sloveča znamka - prepovedni zahtevek - objava sodbe
Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus ali je v Sporni grafični podobi stopnja intenzivnosti posnemanja v prej naštetih podobnostih takšna, da je v njej zaznavno že obstoječe delo. Povsem identično so v obeh podobah oblikovani naslednji elementi, ki jim je pritožbeno sodišče dalo bistven pomen: cel obraz je prikazan frontalno, obe imata očala, pričeski sta si podobni, lase imata spete v bujno pričesko, zataknjeno kuhalnico, enak prifrknjen nos, enak nasmeh, ki je obrnjen v desno stran obraza, jamica v istem licu, enaka oblika brade, enaki okrogli uhani. Po prepričanju pritožbenega sodišča, ne more iti za naključje, da bi se toženec z oblikovanjem Sporne grafične podobe v navedenih podobnostih tako približal Grafični podobi, ne da bi šlo za njeno posnemanje.
Po naravi stvari so proizvodi strank, torej slaščic namenjeni splošni, širši javnosti in je potrošnik, ki slaščice kupuje povprečni potrošnik. Potrošniki so bili dejansko zmedeni glede izvora blaga predvsem so izrazili razočaranje nad "izdelki tožnikov," ki sta oglaševala le 100% naravne izdelke,izdelki pa so bili manj kvalitetni.
Ob primerjavi Grafične podobe in Sporne grafične podobe se je treba omejiti na primerjavo njune figurativne podobnosti. Tudi ob bolj splošni ("globalni") presoji splošnega vtisa je vidnostna in vsebinska podobnost tolikšna, da je zmeda v javnosti verjetna.
Grafična podoba je slovenska figurativna (slikovna) znamka in je sloveča znamka. Bistveni del znamke je Sporna grafična podoba, ki je posnemanje nedvomno znane Grafične podobe, kar ustvarja zmedo s to znamko.
Objava sodbe je nujna, da se zmanjšajo posledice zmede in zavajanja potrošnikov. S kršitvijo se bo seznanil dovolj širok krog potrošnikov, kar bo imelo predvsem učinek, da se preprečijo druge podobne kršitve.
stroškovna odločitev - odločitev o stroških postopka v sodbi - popravni sklep - očitna računska napaka - potrebni pravdni stroški - ddv od nagrade pooblaščenca - obračun DDV - odvetnik kot davčni zavezanec
Sodišče prve stopnje je skupni seštevek vseh priznanih stroškov odmerilo na 1.110 EUR, kar predstavlja le seštevek priznanih odvetniških točk za opravljene storitve, brez upoštevanja materialnih stroškov in DDV, ki so bili toženki tudi priznani. Sodišče prve stopnje je zato za popravo očitne računske napake utemeljeno izdalo popravni sklep po 328. členu ZPP. Ne drži pritožbeno stališče, da gre za vsebinsko spremembo, ki je s popravnim sklepom ni mogoče odpraviti. Prav tako ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.
DDV je del stroška, ki ga je sodišče dolžno upoštevati kot povečanje cene odvetniških storitev po OT in ni materialnopravne podlage, po kateri bi bilo sodišče pri presoji obsega potrebnih pravdnih stroškov na podlagi 155. člena ZPP dolžno presojati, ali je stranka znesek DDV, ki naj bi ga plačala svojemu odvetniku, odbila tudi od svoje davčne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00085558
ZIZ člen 44, 44/3, 53, 53/2, 57, 61, 61/1, 62, 62/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 132, 132/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika - sklep o ugovoru - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek osebnega stečaja - kasnejša prekinitev izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe - začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju
V obravnavani zadevi se je dne 31. 1. 2022 zoper dolžnico vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izpiska odprtih postavk. Dne 3. 2. 2022 se je pred Okrožnim sodiščem v Kranju nad dolžnico začel postopek osebnega stečaja St 000, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugotovilo, da je postopek prekinjen od dne 3. 2. 2022. Dne 2. 12. 2024 je nato sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 8874/2022, z izpodbijanim sklepom z dne 7. 2. 2025 pa je sklep o izvršbi VL 8874/2022 z dne 2. 12. 2024 razveljavilo ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ, saj je ugotovilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor.
Skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ lahko izvršilno sodišče v primeru, če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti ali le zoper njegov naložitveni del vloži obrazložen ugovor, sprejme le eno možno odločitev. To je razveljavi sklep o izvršbi in sklene, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku. Veljavna ureditev tako ne omogoča, da bi izvršilno sodišče na podlagi obrazloženega ugovora dolžnika ne le razveljavilo sklep o izvršbi, temveč tudi zavrnilo predlog za izvršbo, za kar se zavzema upnik v pritožbi.
ZVEtL-1 člen 50, 50/2. SPZ člen 213, 213/1, 217, 217/4.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - stvarna služnost - spor med udeleženci - odločanje - negativna služnost
Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na drugem odstavku 50. člena ZVEtL-1. Ta določa, da lahko sodišče odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njihovem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
regulacijska začasna odredba - dolgoročni kredit v CHF
Ob lojalni razlagi, kot jo nalaga sodba SEU C-287/22, pogoje za izdajo začasne odredbe z odložitvijo plačevanja obrokov predstavljajo a) verjetnost obstoja terjatve na ničnost pogodbe ali vsaj, da bo potrošnik upravičen zahtevati vračilo med postopkom zapadlih mesečnih obrokov in b) kadar je le z odložitvijo mogoče zagotoviti polni učinek odločbe o ničnosti nepoštenih pogojev.
blagovna znamka - uporaba znamke - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - resna in dejanska uporaba znamke - Nicejska klasifikacija
Pri presoji resne in dejanske uporabe znamke se ne ocenjuje poslovni uspeh podjetja niti njegova poslovna strategija, zaščita blagovnih znamk pa tudi ni rezervirana samo za obsežno komercialno izkoriščanje znamk. Ponujanje izdelkov v katalogih na slovenskem trgu in prodaja izdelkov v slovenski spletni trgovini dokazuje resno in dejansko uporabo izpodbijanih znamk, čeprav toženka ni predložila računov prav za vse izdelke iz katalogov oziroma ponudbe v spletni trgovini.
Vprašanje subsumpcije blaga (za katerega je dokazana resna in dejanska uporaba) v (pod) razrede Nicejske klasifikacije je pravno vprašanje.
OZ člen 174, 174/2, 179, 179/2, 299, 299/2, 378, 964. ZPP člen 2, 2/1, 154, 154/2, 158, 158/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
poškodba pri delu - padec v globino - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za nepremožensko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - izguba zaslužka - višina denarne rente - odškodninski zahtevek proti zavarovalnici - upoštevanje priznane invalidnine pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - kršitev pravice stranke do izjave - različen začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine
Glede na poškodbe tožnika lahko njegov primer uvrstimo v kategorijo zelo hudih primerov Fischerjevega sistema kategorizacije telesnih poškodb.
Tožnik ni dokazal, da bi sočasno z vložitvijo odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici tudi toženko pozval k plačilu škode. Samo dejstvo, da je tožnik uveljavljal odgovornost zavarovalnice na podlagi 964. člena OZ, po katerem ima upravičenec lastno pravico in direktno tožbo do zavarovalnice, ne vpliva na datum začetka teka zamudnih obresti zoper delodajalca.
Toženka v pritožbi utemlejno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenega ugovora, da tožniku zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev od 2. 2. 2024 dalje ne pripada renta in izguba na zaslužku in da bi moralo pri izračunu premoženjskega prikrajšanja upoštevati tudi zneske rente PDPZ, ki jo je tožnik prejemal v spornem obdobju. Ker se sodišče do trditev v zvezi s tem ugovorom ni opredelilo, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
obračun plače - izrek sodbe - bruto znesek - potrebni stroški postopka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - plačilo razlike v plači
Dolžnost obračunavanja plače je že zakonska dolžnost izplačevalca (delodajalca) in ne spada v izrek sodbe. Izrek sodbe bi se torej moral pravilno glasiti (le) na plačilo neplačane razlike (bruto) plače. Toženka pa bo sodbo pravilno izvršila, če bo od prisojenih zneskov obračunala in plačala davke in prispevke, tožniku pa plačala ustrezne neto zneske razlik plač.
Ker je sodišče prve stopnje prav na podlagi tožnikovega predloga izdalo dopolnilni sklep, s katerim je delno zavrglo tožbo, je že zato napačna obrazložitev sodišča prve stopnje, da ta predlog ni bil utemeljen in da zato tožnik sam krije svoje stroške s tem v zvezi.
ZDR-1 člen 6, 6/2, 67, 67/2, 126, 126/2. ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
plačilo iz naslova uspešnosti poslovanja - bolniška odsotnost delavca - prepoved diskriminacije - prisotnost na delovnem mestu - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Delodajalec mora upoštevaje drugi odstavek 6. člena ZDR-1 pri plačilu za poslovno uspešnost zagotoviti delavcem enako obravnavanje glede na osebne okoliščine. Določilo podjetniške kolektivne pogodbe, da se odštevajo dnevi, ko je bil zaposleni odsoten z dela zaradi bolniške odsotnosti, pomeni, da je takšen zaposleni pri odmeri plačila za poslovno uspešnost na podlagi zdravstvenega stanja obravnavan manj ugodno kot delavci, ki niso bili bolniško odsotni (neposredna diskriminacija).
ZPP člen 8, 286, 286/3. ZDR-1 člen 177. OZ člen 190, 191.
vračilo preveč izplačane plače - stimulacija - odškodninska odgovornost delavca
Tožnica ni dokazala vseh predpostavk odškodninske odgovornosti toženke. Kvalificirano digitalno potrdilo SIGEN-CA toženke so za knjiženje uporabljali tudi drugi zaposleni pri tožnici.
kršitev konkurenčne klavzule - specifična znanja - odškodninska odgovornost delavca
Toženec je pri delu za tožnico pridobil specifična tehnična znanja o konstrukciji specialnih kontejnerjev, ki je varovano s konkurenčno klavzulo. Znanje toženca je treba presojati z vidika posebnega pomena, ki ga ima za dejavnost tožnice.
Za kršitev gre tudi takrat, ko delavec opravi le del dejavnosti in s tem omogoči ali olajša posel delodajalčevemu neposrednemu konkurentu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085413
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo lojalne razlage - zavarovanje denarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji je SEU C-287/22 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča. Pravo EU je na tem področju v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oz. primarno in njegovo uporabo v 3a. členu nalaga tudi Ustava RS. Sodba SEU C - 287/22 in v njej sprejeta stališča, so upoštevna tudi v tej pravdi.
Finančni produkt in okoliščine iz zadeve C - 287/22 so v bistvenem podobne okoliščinam iz te pravde.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode.