ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29, 29/3, 30, 34, 37.
odpis davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - pogoji za odlog - dohodek na družinskega člana - odpravnina
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da za družinskega člana štejeta tožnik in njegova mati, ter ob upoštevanju njunih prihodkov pravilno ugotovil tudi, da povprečni mesečni dohodek tožnika in matere v relevantnem obdobju za odločitev znaša 1.008,22 EUR. Navedeno pomeni da je presežena višina osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki po zakonu, ki ureja socialno varstvo, od 1. 8. 2015 znaša 270,82 EUR. Tožnik zato pogojev za odpis davčnega dolga po 37. členu Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 ne izpolnjuje.
ZDavP-2 na vložitev samoprijave izrecno veže tri posledice. Prva je plačilo obresti, ki jih davčni organ obračuna od neplačanega davka za čas poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave (drugi odstavek 63. člena ZDavP-2). Druga je, da zavezanec v zvezi z isto obveznostjo ne more vložiti nove samoprijave, saj jo lahko vloži le enkrat (tretji odstavek 63. člena ZDavP-2). Tretja pa je izjema od kaznovanja za prekršek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Skladno s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne more razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji, vendar tožnik ne v prošnji ne v tožbi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi v smislu tretjega odstavka 14. člena lahko utemeljeno kazale na to, da gre za premoženje, s katerim tožnik ne bi mogel razpolagati. Breme zatrjevanja in dokazovanja tovrstnih okoliščin pa je na strani tožnika kot prosilca za brezplačno pravno pomoč.
ZVOP-1 člen 6, 22. ZUP člen 3, 214. ZIZ člen 4, 16a. ZBan-2 člen 30, 97.
varstvo osebnih podatkov - upravljalec osebnih podatkov - posredovanje podatkov - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - odločanje v upravnem postopku
Opravljanje bančnih storitev je javna služba, ki jo lahko opravljajo le točno določene pravne osebe po tem, ko dobijo dovoljenje Banke Slovenije. Kot izvajalec javne službe pa je zato tožeča stranka dolžna v primeru, kot je obravnavani, ko gre za odločanje o posredovanju osebnih podatkov, za katere je zaprosil uporabnik od upravljalca, postopati v skladu z določili ZUP, kar pomeni, da bi morala po tem, ko je prejela zahtevek tožeče stranke, o tem izdati akt v obliki odločbe z vsem predpisanimi sestavinami in ne odločiti zgolj z dopisom.
rejništvo - pogoji za izdajo dovoljenja - izobrazba - otrokova korist - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe brez zaslišanja stranke, zato sodišče pritrjuje tožbenim navedbam, da je bila izpodbijana odločitev utemeljena z dejstvi in dokazi, s katerimi tožnica ni bila seznanjena, niti ji ni bila dana možnost, da se o njih izjavi. Čim pa je tako, gre za kršitev določb postopka, ki jo že zakon opredeljuje kot bistveno, torej tako, ki je ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.
stranka v postopku - vstop stranke v postopek - pravni interes
Drugi odstavek 50. člena ZUP določa, da če med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo organ na to opozori in ji omogoči, da prevzame položaj stranke. Prvostopni organ je to določilo v postopku pravilno uporabil in v obnovljeni postopek pritegnil lastnika delov stavbe, ki sta to postala šele po izdaji odločbe o delitvi delov stavb. Vendar pa navedena okoliščina po presoji sodišča ne jemlje položaja stranke predlagatelju postopka.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca
Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP v skladu z drugim odstavkom 49. člena ZBPP tožeči stranki naložil povrnitev stroškov postopka, ki so bili izplačani iz naslova BPP, ker se ji je v roku enega leta od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega ji je bila dodeljena BPP, toliko izboljšal materialni položaj, da do BPP ne bi bila več upravičena.
državna štipendija - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - sklep o davčni izvršbi - stroški postopka
Odločitev tožene stranke, s katero je breme stroškov izvršilnega postopka končanega s sklepom DT 4933-87278/2015-3 z dne 23. 7. 2015 naložila tožnici, ni utemeljena niti z določbo 79. člena ZDavP-2. Določba sedmega odstavka navedenega člena se namreč nanaša na stroške postopka, ki jih je udeleženec v postopku povzročil po svoji krivdi, kar v primeru kot je obravnavani, ko je prišlo do ustavitve postopka davčne izvršbe za celotni znesek neupravičeno prejete državne štipendije in zamudnih obresti pomeni, da tožnici krivde za povzročitev stroškov postopka ni mogoče pripisati.
Vrhovno sodišče je v sodbi I Up 250/2016 z dne 16. 11. 2016 razlogovalo, da so sistemske pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, predvsem objektivno dejstvo, ugotovljivo z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov, npr. poročili organov EU, ESČP ali UNHCR.
Če aktualnih poročil npr. UNCHR, EASO, HUMAN RIGHTS WATCH, Amnesty International oziroma ECRE ipd., ki bi obravnavala sistem mednarodne zaščite v Republiki Italiji kot kritičen, ni, jih pri ugotavljanju obstoja sistemskih pomanjkljivosti v sistemu mednarodne zaščite in v zvezi s pogoji za sprejem prosilcev ni bilo mogoče upoštevati.
Samoprijava je posebna pravna možnost, katero zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno. Sistematično je inštitut umeščen v splošni del zakona in sicer za določbo o pravočasni davčni napovedi (61. člen ZDavP-2) in določbo o predložitvi davčne napovedi po izteku predpisanega roka, ki se pod določenimi pogoji ravno tako šteje za pravočasno vloženo (62. člen ZDavP-2). Samoprijava je torej poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
V konkretnem primeru je sporna odločitev tožene stranke glede dodelitve brezplačne pravne pomoči za obnovo kazenskih postopkov. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ocenila, da tožnik smiselno zatrjuje obstoj novih dejstev oziroma izvedbo novih dokazov, ki naj bi povzročili njegovo oprostitev. V zvezi s tem je tožena stranka ugotovila, da je tožnik v kazenskem postopku na predobravnavnem naroku krivdo po obtožbi priznal in se je postopek nadaljeval z narokom za izrek kazenske sankcije, da je tekom tega postopka imel zagovornika po uradni dolžnosti in da tekom postopka niti tožnik niti njegov zagovornik nista zatrjevala, da tožnik ne bi bil sposoben prisostvovati na narokih in je krivdo tudi priznal. Ugotovila je tudi, da je v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 3604/2016 sodišče že postavilo izvedenca psihiatrične stroke, ki se je tudi opredelil do vprašanja tožnikove prištevnosti v času storitve kaznivega dejanja in da je v tem postopku tožnik izjavil, da je obtožni predlog razumel ter da nima ugovora pravne narave oz. odgovora na obtožni predlog, da je v postopku aktivno sodeloval in da se zoper sodbo ni pritožil. Posledično je ugotovila, da gre za nerazumni vlogi, ker je pričakovanje oziroma zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitna nerazumnost zadeve
Obseg oziroma meje preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom "očitne nerazumnosti", ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha. Po obširni in ustaljeni upravno-sodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka npr. zamuda roka ali nedovoljenega pravnega sredstva. Vendar pa je doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu v določeni meri nalaga tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja omenjeni standard "očitnosti", kar pomeni, da mora v primeru, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, iz razlogov izhajati, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago in zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je sprožil ta upravni spor z namenom, da se ugotovi, da tožena stranka vloge ni poslala pristojnemu organu in da se ji odredi, da to stori oziroma da vlogo zavrže, če ne more ugotoviti, kateri organ je pristojen. Iz tožbenega zahtevka je torej razvidno, da želi tožnik doseči, da bi tožena stranka vlogo obravnavala v skladu z procesnimi določili, iz česar je mogoče sklepati, da je namen tožnika s to tožbo doseči ugotovitev nepravilnosti ravnanja in pa to, da sodišče odredi toženi stranki, kako naj z vlogo ravna. Iz navedenega razloga sodišče tožbe tudi ni poslalo socialnemu sodišču v obravnavanje, saj tožnik s tožbo ne zahteva, naj se odloči o sami pravici. Iz prilog k tožbi je razvidno, da je tožnik tako vlogo z dne 23. 5. 2016 kot tudi vlogo z dne 23. 5. 2017 posredoval tudi nekaterim drugim nepristojnim organom, ki pa so ti isti vlogi odstopili pristojnemu organu. Torej je organ poskrbel za to, da je obe vlogi dobil stvarno pristojen organ in tožnik je to vedel, saj je oba spremna dopisa priložil k tožbi, zato ne more imeti pravnega interesa, da s posebno tožbo zahteva, da isti vlogi še drug organ, v tem primeru tožena stranka, odstopi stvarno pristojnemu organu.
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi.
Tožnik v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ko naj bi po lastnih navedbah živel v družinski skupnosti, ni navedel nobenih družinskih članov, torej se je izkazoval kot samska oseba in tudi ni navedel, da preživlja otroka. Prav tako tudi kasneje, v času ko je bil upravičen do brezplačne pravne pomoči, tožene stranke ni obveščal o spremembah (da se je zaposlil, da je dobil otroka), kar pa je bil dolžan na podlagi 41. člena ZBPP. Zaradi navedenega tudi na navedeni pravni podlagi obstaja njegova obveznost vrnitve prejete brezplačne pravne pomoči.
inšpekcijski postopek - stroški postopka, uvedenega po uradni dolžnosti - izvršba po drugih osebah - stroški izvršbe
Prvi odstavek 297. člena ZUP določa, da če je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, se tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške.
V odločbi z dne 15. 1. 2016, na podlagi katere temelji tako sklep o dovolitvi izvršbe kot tudi v tem upravnem sporu izpodbijani sklep, je navedeno, da se tožnici odredi oddaja vseh psov. Pod pojmom oddaje pa je potrebno po mnenju sodišča razumeti vse potrebne storitve, ki so z oddajo povezane, to pa je tudi registracija, vakcinacija, sterilizacija in evtanazija.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov
Tožnica izvedbo treh referatov na mednarodnih znanstvenih posvetih oziroma konferencah izkazuje s potrdili Združenja B. o udeležbi, vsakokrat na isto temo. Vendar pa programov nobenega izmed teh treh mednarodnih znanstvenih posvetov, iz katerega bi bil razviden izvajalec referata, naslov referata in kdaj je bil referat izveden, ni predložila ne sama tožnica in tudi ne organizator, niti po prejemu številnih pozivov s strani tožene stranke.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 2. ZOFVI člen 92, 92/3, 95, 95/2. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole (2015) člen 28.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - izobrazba - javna listina
Pravno zmotne in v dejanskem pogledu neutemeljene so navedbe v izpodbijani odločbi, da tožnica ni predložila dokazila o končanem univerzitetnem študijskem programu skladno z 2. odstavkom 95. člena ZOFVI. Tožnica je v tujini, in sicer v Republiki Avstriji, nedvomno pridobila univerzitetno izobrazbo in dosegla naslov magistra umetnosti, tako pridobljen in priznan naslov pa je bil nostrificiran z dokončno in pravnomočno odločbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki ima dokazno moč in veljavo javne listine.
Samoprijava je poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo ni mogoče uporabiti zakonskih določb o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.