inšpekcijski postopek - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - odklop iz električnega omrežja
Kot je tako v prvostopenjski, kot tudi v drugostopenjski odločbi pravilno navedla toženka, izpodbijana odločba ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč njena izdaja pomeni izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, izrečenega s pravnomočno odločbo inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 18. 8. 2014. Zakon ne daje podlage za ponovno ugotavljanje oziroma preverjanje pogojev za izdajo te inšpekcijske odločbe, ki je postala pravnomočna na podlagi sodbe naslovnega sodišča opr. št. I U 287/2015. Tožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost oziroma zakonitost te inšpekcijske odločbe, namreč kakšen je status predmetnega objekta in zakaj ter kdo je inšpekcijski zavezanec, zato v nobenem pogledu ne morejo vplivati na odločitev v zadevi. Enako velja tudi za morebitne posledice izvršitve inšpekcijskega ukrepa, saj je tožnica ustreznost izrečenega ukrepa (in s tem posledice njegove izvršitve) lahko uveljavljala le v postopku za preverjanje pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je bil ta ukrep izrečen, kar je tudi storila, ne more pa tega ponovno storiti v tem upravnem sporu, ki se na prvotno inšpekcijsko odločbo sploh ne nanaša.
naravovarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti posega v naravo - mnenje zavoda za varstvo narave - zavarovano območje - pomožni objekt - enostavni objekti - zavrnjena izdaja naravovarstvenega soglasja
Uredba določa strožji režim, in sicer, da je v ožjih zavarovanih območjih parka dovoljena gradnja enostavnih objektov le ob izpolnjevanju pogojev za izdajo naravovarstvenega soglasja.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - drugi dohodek - možnost izjave v postopku - dokazi
Da je A. d.o.o. denar nakazal na račun komisijske trgovine in da je trgovina C. denar še isti dan dvignila z računa, kot se pravilno ugotavlja v odločbi druge stopnje, v zadevi ni sporno. Pravilno in skladno s spisi se ugotavlja tudi, da tožnik ni dokazal, da bi denar izročil dobaviteljem, kar bi glede na okoliščine konkretnega primera očitno le on lahko storil. Obdavčeni pa so po 15. členu ZDoh-2 vsi dohodki, ki jih fizična oseba doseže oziroma prejme v davčnem letu (ki je enako koledarskemu). Za obdavčitev v konkretnem primeru je torej dovolj, da je izkazan prejem dohodka s strani tožnika, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. In ker v konkretnem primeru ne gre za dohodke, ki se po določbah ZDoh-2 ne štejejo za dohodke oziroma za dohodke, ki so plačila dohodnine oproščeni ali se ne vštevajo v davčno osnovo, se obravnavana izplačila utemeljeno obdavčijo kot drugi dohodki iz 6. točke 18. člena ZDoh-2.
ZVO-1 člen 15, 51, 61, 61/3. - člen 3, 3/1, 3/1-7, 3/1-8, 4, 4/1, 9, 9/6, 14a.
postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja - obvezna presoja vplivov na okolje - poročilo o vplivu na okolje - okoljevarstveno soglasje - emisije hrupa
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v 14a. členu izvedbe presoje vplivov na okolje in pridobitve okoljevarstvenega soglasja ne predpisuje, to pomeni, da se nanaša zgolj na spremembe, za katere presoja vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja ni predpisana.
Že iz poročila o vplivih na okolje mora biti razvidno, da bo s predvidenimi ukrepi odpravljena čezmerna obremenitev okolja, saj bo le tako upravni organ v okoljevarstvenem soglasju lahko določil pogoje, ki jih mora upoštevati nosilec nameravanega posega, da bi preprečil, zmanjšal ali odstranil škodljive vplive na okolje.
prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - plačilo prispevkov - oprostitev plačila
Rravnanje toženke ni bilo nezakonito, saj za uvedbo postopka ni imela pravne podlage, dokler postopek ni bil uveden, pa tudi ni mogla tožniku zagotavljati procesnih garancij, ki so vezane na ta postopek. To pa pomeni tudi, da brez uvedbe postopka ne more priti niti do kršitve ustavnih pravic, ki naj bi se uresničevale skozi te procesne garancije, vsaj ne v okviru postopka, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba. Če tožnik meni, da je do opisane situacije, ko zaradi neustrezne obveščenosti ni pravočasno zahteval uvedbe postopka, prišlo zaradi nezakonitega ravnanja organov v predhodnih postopkih in mu je zato nastala škoda, bo moral to škodo uveljavljati z odškodninsko tožbo, ne more pa tega uspešno storiti v okviru preizkusa zakonitosti odločbe, izdane v postopku, ko je bil ta končno uveden.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - položaj Romov - posebne pravice romske skupnosti - protiustavnost zakona
Kljub ugotovljeni protiustavnosti 152. člena ZGO-1 v tem prehodnem obdobju, torej do odprave ugotovljene protiustavnosti, po odločitvi Ustavnega sodišča ni ovire za izdajo inšpekcijskih odločb na njeni podlagi (ustavno sodišče je s tem, ko je zgolj ugotovilo, da je neustavna, ni pa je odpravilo ali razveljavilo, posredno odločilo, naj kljub njeni protiustavnosti še določen čas ostane v veljavi), inšpekcijski zavezanec pa lahko zaščito pred nedopustnimi posegi v svojo pravico do spoštovanja doma doseže z zahtevo za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1, po potrebi tudi večkrat zapored.
Tožeča stranka ni dokazala dobave materiala od A.A. Verjetnost, da je A.A. dobavitelj blaga, za odločitev ne zadostuje. Prav tako niso dovolj pojasnila, ki jih je dala tožeča stranka in ki se nanašajo na njen način poslovanja. Računi, ki jih je izstavil A.A. in ki jih je tožeča stranka sicer nedvomno plačala, sicer kažejo na dobavo blaga, je pa kot denarni tok sami po sebi, brez povezave z listinami, ki izkazujejo premik blaga, ne dokazujejo. Medtem ko izjava A.A. in ostale ugotovljene pomanjkljivosti pričajo o nasprotnem, to je o tem, da dobava blaga po izstavljenih računih ni bila opravljena. Dobavnice kot listine, ki izkazujejo gibanje blaga in ki jih sodišče zato, enako kot tožena stranka šteje za ključni dokaz, s strani tožeče stranke kot prejemnika blaga nesporno niso podpisane. Dobave blaga tudi ne izkazuje knjiženje zalog materiala pri tožeči stranki, kar ravno tako ni nepomembno. Dobav pa tudi ne izkazuje primerjava med računi, prejetimi od A.A., in računi, ki so bili izdani naročnikom storitev. To pa pomeni, da povezanost med odhodki po računih, ki jih je izstavil A.A. in prihodki iz naslova opravljenih storitev naročnikom ni izkazana in da se zato odhodki po navedenih računih utemejeno in skladno z določbami ZDDPO-2, na katere se pravilno sklicujeta že oba davčna organa, utemeljeno ne upoštevajo kot davčno priznani.
zavrnitev doktorske disertacije - vrnitev doktorske disertacije v dopolnitev in popravo - negativna ocena
Po mnenju sodišča gre pri zavrnitvi doktorske disertacije brez dvoma za odločitev v zvezi s študijem in zato ima tožnik zoper takšno odločitev sodno varstvo v upravnem sporu.
Popravljeno oziroma dopolnjeno disertacijo se, v skladu s 16. členom Pravilnika o doktorskem študiju in doktorskem delu, posreduje komisiji v oceno in ne v dodatno popravljanje oziroma dopolnjevanje, saj so morali člani komisije za oceno doktorske disertacije, skladno s sedmim odstavkom 16. člena Pravilnika oddati poročila o oceni popravljene in dopolnjene disertacije v roku treh mesecev in je v tem obdobju tožnik tudi po mnenju sodišča imel možnost, da bi kontaktiral člane komisije in jih zaprosil za njihovo mnenje, pa očitno tega ni storil. Po presoji sodišča zato tožena stranka s tem, da ni izvedla doktorskega seminarja pred novo komisijo za oceno doktorske disertacije, ni kršila 9. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ker tožeča stranka svoje vloge za dodelitev BPP, kljub več pozivom tožene stranke na dopolnitev vloge, le-te ni dopolnila, jo je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno zavrgel na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - notranja zaščita - varnostna situacija v izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja
Samo dejstvo, da prosilec na standardno pravno vprašanje, ali je bil preganjan iz katerega koli razloga iz 1. odstavka 27. člena ZMZ1-1, ni odgovoril prepričljivo, na katero podlago se opira njegov zahtevek, ne more biti pomembno z vidika pravilne subsumpcije relevantnih dejstev na zakonski dejanski stan.
Sodišče ne vidi podlage, da bi odstopilo od stališča ESČP še iz leta 2013, ki temelji na informacijah o stanju v Kabulu, da ni pričakovati, da bi talibani bili sposobni ali motivirani, da bi v Kabulu iskali in izsledili osebo in se ji maščevali, če gre za "politično" neizpostavljeno osebo, ki naj bi imela dalj časa nazaj določene kontakte s talibani.
Iz sodnih odločb ESČP iz zadnjega obdobja izhaja, da glede na informacije, ki so bile tekom konkretnih postopkov predložene ESČP, v splošna varnostna situacija ni takšna, da bi bil posameznik podvržen prevelikemu tveganju z vidika 3. člena EKČP zgolj na podlagi dejstva, da bi bil vrnjen v Afganistan oziroma v Kabul, in da bi v zvezi s tem ESČP moralo odstopiti od stališča v zadevi H. and B. v. the United Kingdom.
V dveh odločitvah o nesprejemu pritožb na ESČP z dne 11. 7. 2017, kjer se je ESČP še vedno oprlo na sodbo v zadevi H. and B. v. the Netherlands je na primer ESČP na podlagi poročila EASO iz meseca novembra 2016 ugotovilo, da je število oboroženih spopadov, civilnih žrtev in osredotočenih napadov na izpostavljene skupine v Kabulu v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 naraslo. Vendar pa to ni zadosten indikator za ugotovitev obstoja stopnje nediskriminatornega nasilja, ki bi opravičevala podelitev subsidiarne zaščite. Potrebno je upoštevati tudi druge kriterije in indikatorje v zvezi z varnostno situacijo in kakovostjo notranje zaščite (v smislu socialno-ekonomskega preživetja) notranje razseljenih oseb po pravu EU.
Tožena stranka poleg tega, da neupravičeno ni upoštevala aktualnih poročil o stanju v Afganistanu in Kabulu, ki jih je predložil tožnik pred izdajo odločbe, neupravičeno ni upoštevala, da tožnik v preteklosti v Kabulu ni živel, razen, ko se je en mesec skrival, potem ko je pobegnil iz Kunduza, da ga v Afganistanu že 7 let ni bilo, razen takrat, ko je bil zaradi nezakonitega bivanja vrnjen v Afganistan, a ni živel v Kabulu; iz podatkov v spisu tudi ne izhaja, da bi tožnik imel kakšnega člana razširjene družine ali sorodnika v Kabulu, med strankama pa ni sporno, da ima tožnik pet let osnovne šole, kar kaže na manjše možnosti preživetja. Ko je bil pred sedmimi leti zadnjič v Kabulu, se je zgolj skrival po hotelih in pri omenjenem prijatelju, vendar so bile varnostne razmere takrat v Kabulu boljše, kot v času odločanja tožene stranke. Tožeča stranka to utemeljeno navaja v tožbi. Poleg tega tožena stranka ni upoštevala, da je tožnik pripadnik manjšine v Afganistanu, ker je Tadjik, kar pomeni, da je njegov položaj glede socialnega prilagajanja slabši od večine.
ZKme-1 člen 42, 42/2. ZUP člen 214, 214/1. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/38 z dne 14. januarja 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 555/2008 v zvezi z zgornjo mejo za predplačila za podporo za naložbe in inovacije v okviru nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju člen 97. ZDDV-1 člen 82.
vinogradništvo - neposredna plačila - podpora za promocijo vina - pogoji za dodelitev sredstev
Po presoji sodišča je toženka z določilom 13. člena Uredbe o ureditvi trga z vinom podala le pravno podlago za svojo odločitev, čemu se v ponovnem postopku odločanja o povrnitvi stroškov za dejavnosti iz programa promocije vina nekateri tožnikovi zahtevki za dodelitev sredstev (katerim je bilo v prvotnem postopku ugodeno) zavrnejo. Na podlagi 13. člena Uredbe pa ni mogoče utemeljiti uporabe samega izrednega pravnega sredstva odprave pravnomočne odločbe in njene nadomestitve z novo odločbo.
ZUP člen 260, 260/9, 267, 267/1, 272, 272/2, 279, 279/1. ZEKom člen 38, 38/4, 39, 39/1, 45, 117, 117/2, 121.
obnova upravnega postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - možnost udeležbe v postopku - javni poziv za dodelitev radijskih frekvenc - zainteresirana javnost - neizvedba javnega razpisa - upravna zadeva - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - izvršitev odločbe
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču Upravnega sodišča, da je bila faza objave javnega poziva glede na določbe 38. člena ZEKom, drugega odstavka 117. in 121. člena tega zakona ter drugi odstavek 13. Statuta toženke nezakonita, kolikor je bil javni poziv objavljen zgolj v Uradnem listu in ne tudi na spletni strani toženke. Zato tudi sodišče sodi, da je predlagatelj obstoj obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP izkazal z zatrjevanjem in izkazom nezakonitega odvzema možnosti sodelovanja v postopku za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti, glede na nezakonito objavo javnega poziva.
Postopek javnega razpisa, ki ni del upravnega postopka za dodelitev radijskih frekvenc, ne more biti predmet obnove postopka oziroma tudi ne predmet odločanja o dovolitvi obnove postopka. Predmet odločanja v obnovi postopka je lahko samo upravna zadeva, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo. Sklep o dovolitvi obnove postopka namreč po zakonu (drugi odstavek 272. člena ZUP) zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena.
ZEN člen 28, 28/1, 28/3, 48, 48/1, 48/5. ZCes-1 člen 13, 13/5, 14. URS člen 125.
evidentiranje urejene meje - predlagatelj postopka - določitev in označitev meje ceste - neustavnost odloka - ustavnoskladna razlaga
Odlok v delu, v katerem kategorizira kot javno pot del parcele 70 k.o. ..., posega v lastnino tožnika. Ustavno sodišče je v tovrstnih zadevah po opravljenem tehtanju javne koristi in posega v lastninsko pravico več let dajalo prednost javni koristi in posledično izdajalo ugotovitvene odločbe, s katerimi je ugotovilo neustavnost odlokov in določalo način izvršitve, po katerem bi morale občine ugotovljeno neustavnost odpraviti tako, da bi v določenem roku z lastniki zemljišč sklenile pravni posel ali izpeljale postopek razlastitve. Ker občine odločb niso spoštovale, je prakso spremenilo tako, da je odloke pričelo razveljavljati. Glede na jasno prakso Ustavnega sodišča glede tega vprašanja sodišče zaključuje, da je tudi konkretni Odlok neustaven.
Pri iskanju ustavno skladne razlage upoštevnih zakonskih določb se lahko sodišče opre na vse splošno sprejete metode pravne razlage. Med več mogočimi razlagami pa mora nato pri odločanju uporabiti tisto, ki je skladna z Ustavo. V skladu s tem načelom je sodišče tudi razlagalo prej citirane določbe ZEN in ZCes-1. Enako kot v zadevi II U 344/2014 z dne 25. 2. 2015 je štelo, da sta 13. in 14. člen ZCes-1 lahko namenjena določitvi in označitvi meje ceste na zahtevo upravljavca ceste le v primeru, ko je ta v lasti upravljavca ceste, vendar meja ni določena oziroma označena. Zato se sodišče strinja s tožnikom, da bi bila občina lahko upravičeni predlagatelj postopka evidentiranja sprememb v katastru le na podlagi petega odstavka 48. člena ZEN, to je, če bi sprožila postopek razlastitve.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje statusa begunca - ekonomska in socialna eksistenca
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj iz določbe 52. člena ZMZ-1, ni pomembno, ali je tožnik med razlogi res izrecno navajal (tudi) revščino, temveč da vse tožnikove navedbe očitno kažejo na ekonomski značaj razlogov za zapustitev izvorne države in da ni navajal drugih okoliščin za to dejanje.
ZKZ člen 20, 20/1, 21, 21/1, 21/2, 21/3. ZZK člen 5.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Izjava o sprejemu ponudbe je pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih sestavinah sklada s ponudbo, tako da se z vsebino, kot izhaja iz ponudbe, in izjavo o sprejemu take ponudbe lahko sklene pogodba za nakup zemljišč. Temu pa tožnikova izjava ni ustrezala, saj se ponudba prodajalcev in tožnikov sprejem ponudbe v delu, ki se nanaša na prodajno ceno, ne krijeta. To pa pomeni bistveno spremembo ponudbe in posledično njeno zavrnitev.
Vprašanje pravice razpolaganja z nepremičninami je odvisno od trenutka sklenitve pravnega posla, tedaj pa v zemljiški knjigi ni bila vpisana oziroma ni učinkovala zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve predmetnih nepremičnin. Glede na datum sprejema ponudbe, torej sklenitve pravnega posla in datum učinkovanja vpisa o začasni odredbi v zemljiški knjigi so se lahko ponudniki in sprejemnik ponudbe utemeljeno zanesli na podatke v zemljiški knjigi.
Oseba mora sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Tega pa tožnik v obravnavanem primeru nedvomno ni izpolnil, zato tudi ne more očitati toženki, da je izpostavil druge težave, kot tudi, da se toženka ni opredelila do zamenjave nove vlade, da bi bilo ogroženo njegovo življenje v primeru njegove vrnitve, da z izsiljevanjem tožnikovega očeta oziroma odvzemom prostosti njegovemu očetu izvajajo pritisk nanj, saj zaključek toženke temelji na pravilni ugotovitvi, da tožnik svojih trditev ni z ničemer izkazal, čeprav bi jih moral oziroma bi jih (po svojih lastnih trditvah) celo lahko, pa tega ni storil. Zato pa je kontradiktorna tudi sedanja trditev v tožbi, da tožnik teh svojih trditev že glede na naravo stvari ne more dokazati, ko pa je tožnik za svoje trditve v upravnem postopku sam ponudil dokaze.
Sodišče se ne more strinjati s tožnikom, da se je zaradi razvoja novih dogodkov (ki niso z ničemer izkazani) povečala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito. Njegova prošnja za mednarodno zaščito je bila namreč pravnomočno zavrnjena, ker tožnik ni izkazal, da bi ga policija preganjala zaradi katerega izmed razlogov iz drugega odstavka 20. člena ZMZ-1.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - vročitev upravnega akta - pooblaščenec za vročitve
Določba drugega odstavka 89. člena ZUP ni v neskladju z Ustavo RS in jo je mogoče ustavno skladno razlagati le, če se stranki (naslovniku) dovoli nasproten dokaz, da pooblastila ni dala in dokazovanje, kdaj je bila vročitev dejansko opravljena.
ZEN člen 81, 81/8, 84, 84/4, 84/4-4. SPZ člen 8, 11, 11/1, 105, 256.
kataster stavb - zemljiška knjiga - dejanski lastnik nepremičnine - zapisnik - soglasje lastnika
Postopek vpisa stavbe v kataster ni postopek, ki bi bil namenjen ugotavljanju, kdo naj bi bil dejanski lastnik stavbe, torej dokazovanju dejstev in razreševanju sporov. Spori se rešujejo sporazumno ali v postopku pred rednimi sodišči. V geodetskem postopku pa geometer zgolj izdela elaborat stavbe, ki vsebuje predpisane obrazce in v katerih se povzamejo podatki o številki stavbe ali dela stavbe, stanovanja, poslovnega prostora, dejanski rabi, površini dela stavbe in o drugih okoliščinah, vsebovanih v obrazcih. Geodet v tem postopku ne ugotavlja in tudi ne sme ugotavljati, ali stanje v zemljiški knjigi ustreza dejanskemu in kdo naj bi bil dejanski lastnik (poleg zemljiškoknjižnega), ampak lahko izhaja le iz stanja iz zemljiške knjige. Kajti zakon določa, da se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - skladnost prostorskih aktov
OPN je splošnejši predpis, ki nujno velja za območje celotne občine; če je za del območja občine sprejet OPPN, pa ta podrobneje določa pogoje za umestitev objektov v prostor na določenem ožjem delu občine oziroma za izdelavo projektne dokumentacije. Če OPPN določenega vprašanja oziroma razmerja ne ureja, ureja pa ga OPN, se zanj uporabljajo določbe OPN, saj je le takšna razlaga skladna z zakonsko opredelitvijo prostorskih aktov. Sodišče je namreč že v sodbi I U 206/2015 pojasnilo, da mora biti po četrtem odstavku 15. člena ZPNačrt OPPN skladen z OPN. Zakonska zahteva po skladnosti torej pomeni zahtevo po vsebinskem ujemanju obeh aktov tako, da OPPN ne more določati ničesar drugače oziroma v nasprotju z OPN, ampak mora izhajati iz OPN, pri čemer je njegov namen in naloga, da podrobneje definira pogoje pozidave na območju OPPN. To izhaja tudi iz primerjave določb ZPNačrt o vsebini obeh vrst prostorskih aktov.
ZUP člen 214, 248, 248/3. Odlok o denarnih pomočeh iz sredstev proračuna Občine Škofja Loka (2001) člen 1, 6, 10.
občinska denarna pomoč - pogoji za dodelitev občinske denarne pomoči - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi je izostala argumentirana obrazložitev in presoja o tem, zakaj je v konkretnem primeru denarna pomoč ravno v višini 150 EUR utemeljena in ustrezna. Izpodbijana odločba o tem nima razlogov in se je zato s tega vidika ne da preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Tudi odločba drugostopenjskega organa skladno s pooblastilom iz 248. člena ZUP ne vsebuje razlogov, odločilnih za presojo o dodelitvi denarne pomoči v določenem znesku.