ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/5, 76, 76/1, 80, 81, 81/5.
smrt dolžnika
Pri umrli fizični osebi in njeni posledični nesposobnosti biti stranka (že ob vložitvi predloga za izvršbo) ne gre za tako pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. in naslednjih členov ZPP.
ZOR člen 61, 61/2, 61, 61/2. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 392, 392/2, 392/2-1.
sodna poravnava
Ravno zato, ker sta se tožnika s svojo izjavo volje obvezala nekaj dopustiti, je enako izjavo podal tudi toženec. Tudi zato in ker je treba presojati voljo pravdnih strank glede celotnega pravnega posla, tožnikoma ne gre verjeti, da izjave volje, ki je vsebovana v 5. točki poravnave, nista dala.
ZIZ člen 15, 290, 290/1, 290/2, 15, 290, 290/1, 290/2.
izvršitelj - odmera stroškov - pritožba
Po določbi 2. odst. 290. člena ZIZ je izvršitelj sicer dolžan voditi evidenco. Vendar glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom zgolj vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, ki bi jo bilo moč umestiti med dejanja izvršbe.
začasna odredba - nedenarna terjatev - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini
Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, ima zapisnik o sporazumu moč sodne poravnave (2. odstavek 251c. člena ZIP). To pomeni, da zapisnik predstavlja pravnomočno ugotovitev o obstoju terjatve, času njene dospelosti in pogojih njene izpolnitve ter izvršilno listino, ki bo v primeru, da terjatev ne bo poravnana, pridobila lastnost izvršljivosti. Če je tako, je interes tožnikov za uveljavljani tožbeni zahtevek vprašljiv. Ugotovitev ničnosti pogodbenega določila bi bila namreč brez kakršnegakoli učinka, saj bi o terjatvi, ki izvira iz tega pogodbenega določila, še vedno obstajal izvršilni naslov.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 243. ZDS člen 3, 3/1, 3/3. ZDavP člen 1, 1/1, 82. ZPIZ člen 228, 228/2, 228/3. ZZVZZ člen 59. ZDPra člen 7, 7/1. ZODPM člen 2, 2/1-2.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - dolgovni seznam - davčni dolg - aktivna legitimacija - izterjava terjatev - DURS - pristojnost državnega pravobranilstva - zastopanje
Ker je DURS po določbi 2. točke 2. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev - ZODPM upravni organ v sestavi Ministrstva za finance, je državno pravobranilstvo po določbi 1. odstavka 7. člena ZDPrav pristojno zastopati tudi njo, in sicer glede na vse zgoraj navedeno tudi v postopku zavarovanja terjatve iz naslova prispevkov in članarine obrtne zbornice z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini.
Tožeča stranka je bila že z vabilom na narok za glavno obravnavo (list. št. 10) opozorjena, da mora vse dokaze predlagati oziroma predložiti že s pripravljalno vlogo do naroka za glavno obravnavo, glede na to, da gre za spor majhne vrednosti (primerjaj 453. člen v zvezi s 452. členom ZPP). Tožeča stranka pa je na naroku za glavno obravnavo zatrjevala, da so bile vse zaračunane storitve opravljene in šele na tem naroku predložila pogodbo o opravljanju kontrole bolniškega staleža (priloga A2). Navedeni dokaz je bil sodišču predložen v nasprotju s 452. členom ZPP, zato ga sodišče na podlagi 453. člena ZPP ni smelo upoštevati.
V primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku, lahko uveljavljajo upniki terjatve do prevzemnikov v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Enoletni rok je tako vezan na objavo izbrisa družbe iz registra, ne pa na sklep ali pravnomočnost izbrisa iz sodnega registra. Zato v primeru, da objava izbrisane družbe ni bila opravljena, kljub temu da je družba iz sodnega registra izbrisana, ta rok ni pričel teči.
ZTLR člen 75, 78, 80, 75, 78, 80. ZPP člen 426, 426.
soposest - posest - odvzem posesti
V primeru dvakratnega zaporednega odvzema (so)posesti obvelja (se sodno varuje) kasnejše (tj. zadnje) posestno stanje. Zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja nad odvzetimi nadomestnimi stvarmi ni mogoče nadomestiti z zahtevkom na njihovo zamenjavo z enako količino stvari iste vrste ali z zahtevkom na plačilo odškodnine. Dajatveni del motenjske tožbe (zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja) je treba zavrniti, če bi bil sklep sodišča o vrnitvi stvari proti toženi stranki neizvršljiv, ker ima odvzete stvari tožeča stranka ali pa ker jih je tožena stranka medtem že porabila.
Svojo terjatev za zatrjevana vlaganja v tožnikovo nepremičnino pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko (tako jih je prvostopno sodišče opredelilo na podlagi časovnih podatkov, razvidnih iz najemne pogodbe - priloge A1, in specifikacije v vlogi tožeče stranke z dne 28.1.2000 - priloge A6, čemur pritožba ne oporeka) pa bi morala tožeča stranka prijaviti kot stečajni upnik v stečajnem postopku nad toženo stranko po določbi 1. odstavka 137. člena ZPPSL. Pravni interes za tožbo bi tožeča stranka za ta del tožbenega zahtevka izkazala le z napotitvenim sklepom stečajnega senata po določbi 1. odstavka 144. člena ZPPSL (glej 2. odstavek 181. člena ZPP).
Huda malomarnost je podana tedaj, kadar voznik ne ravna tako, kot bi ravnal povprečen voznik. Prometni znak "ustavi" je namenjen temu, da voznik po zaustavitvi vozila vožnjo nadaljuje s povečano skrbnostjo.
V konkretnem primeru ni bilo pogojev za prekinitev po 2. odst. 111. čl. ZPPSL. Izvršba v trenutku začetka stečajnega postopka namreč še ni bila v teku, ampak le v fazi odločanja o dovolitvi.
ZPP (1977) člen 7, 7/2. Zakon o družbah z omejeno zavezo (1906) paragraf 86.
obnova postopka - trditveno in dokazno breme - pravno nasledstvo - prenehanje družbe
N. bi moral navesti dejstva, iz katerih bi izhajalo njegovo pravno nasledstvo po D., družba z omejeno zavezo. Ne obstaja namreč zakonita domneva, da so družbe z omejeno zavezo po vojni prenehale.
Nova odmera tožničine pokojnine je opravljena v skladu s 56. v zvezi z 21. členom ZPIZ, glede katerih je že ustavno sodišče ocenilo, da nista protiustavna. Zato pritožbeno sodišče ni postopalo po 156. členu Ustave RS.
V individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik izpodbija zakonitost sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja, ki je pogojno odložen, sodišče odloči o stroških postopka na podlagi 2. odst. 22. člena ZDSS, saj gre tudi v takem primeru za spor o prenehanju delovnega razmerja.