mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka
V pritožbi proti sklepu o mirovanju postopka in v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedeni predlog tožeče stranke, da se nadaljuje postopek, je del pritožbe oziroma del predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je podan kot predlog pritožbenemu sodišču oziroma kot predlog prvostopnemu sodišču, naj se sklep o mirovanju postopka razveljavi oziroma predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in nadaljuje s postopkom. To ni pravi predlog, da se nadaljuje postopek, ki miruje, v smislu 2. odstavka 210. člena ZPP.
Glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Tarifa) vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, saj ne gre za dejanje izvršbe, temveč za del oz. način izvršiteljevega poslovanja. Poleg tega zgolj vpis spisa v evidenco ne opravičuje zahteve za plačilo po 1. alinei tar. št. 11 Tarife.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 243. ZDS člen 3, 3/1, 3/3. ZDavP člen 1, 1/1, 82. ZPIZ člen 228, 228/2, 228/3. ZZVZZ člen 59. ZDPra člen 7, 7/1. ZODPM člen 2, 2/1-2.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - dolgovni seznam - davčni dolg - aktivna legitimacija - izterjava terjatev - DURS - pristojnost državnega pravobranilstva - zastopanje
Ker je DURS po določbi 2. točke 2. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev - ZODPM upravni organ v sestavi Ministrstva za finance, je državno pravobranilstvo po določbi 1. odstavka 7. člena ZDPrav pristojno zastopati tudi njo, in sicer glede na vse zgoraj navedeno tudi v postopku zavarovanja terjatve iz naslova prispevkov in članarine obrtne zbornice z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini.
ZPP člen 76, 81, 81/5, 339, 339/2-83. ZSReg člen 91.
vpis v sodni register - ničnost - sposobnost biti stranka v postopku - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavanem primeru je predmet spora izbris tožene stranke iz sodnega registra in s tem posredno tudi njena sposobnost biti stranka v tem postopku. V sporu, kakršen je obravnavani, zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka (5. odst. 81. čl. ZPP), nujno vsebuje tudi že odločitev o predmetu tega spora. To pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni sprejemljivo, saj niso bili izčrpani argumenti, s katerimi tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek iz 41. čl. Zakona o sodnem registru, ki bi, če bi se izkazalo, da je utemeljen, zaradi ničnosti vpisa izbrisa tožene stranke v sodnem registru hkrati pomenil tudi odpravo pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka pri toženi stranki.
začasna odredba - nedenarna terjatev - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini
Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, ima zapisnik o sporazumu moč sodne poravnave (2. odstavek 251c. člena ZIP). To pomeni, da zapisnik predstavlja pravnomočno ugotovitev o obstoju terjatve, času njene dospelosti in pogojih njene izpolnitve ter izvršilno listino, ki bo v primeru, da terjatev ne bo poravnana, pridobila lastnost izvršljivosti. Če je tako, je interes tožnikov za uveljavljani tožbeni zahtevek vprašljiv. Ugotovitev ničnosti pogodbenega določila bi bila namreč brez kakršnegakoli učinka, saj bi o terjatvi, ki izvira iz tega pogodbenega določila, še vedno obstajal izvršilni naslov.
Svojo terjatev za zatrjevana vlaganja v tožnikovo nepremičnino pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko (tako jih je prvostopno sodišče opredelilo na podlagi časovnih podatkov, razvidnih iz najemne pogodbe - priloge A1, in specifikacije v vlogi tožeče stranke z dne 28.1.2000 - priloge A6, čemur pritožba ne oporeka) pa bi morala tožeča stranka prijaviti kot stečajni upnik v stečajnem postopku nad toženo stranko po določbi 1. odstavka 137. člena ZPPSL. Pravni interes za tožbo bi tožeča stranka za ta del tožbenega zahtevka izkazala le z napotitvenim sklepom stečajnega senata po določbi 1. odstavka 144. člena ZPPSL (glej 2. odstavek 181. člena ZPP).
V primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku, lahko uveljavljajo upniki terjatve do prevzemnikov v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Enoletni rok je tako vezan na objavo izbrisa družbe iz registra, ne pa na sklep ali pravnomočnost izbrisa iz sodnega registra. Zato v primeru, da objava izbrisane družbe ni bila opravljena, kljub temu da je družba iz sodnega registra izbrisana, ta rok ni pričel teči.
V konkretnem primeru ni bilo pogojev za prekinitev po 2. odst. 111. čl. ZPPSL. Izvršba v trenutku začetka stečajnega postopka namreč še ni bila v teku, ampak le v fazi odločanja o dovolitvi.
Huda malomarnost je podana tedaj, kadar voznik ne ravna tako, kot bi ravnal povprečen voznik. Prometni znak "ustavi" je namenjen temu, da voznik po zaustavitvi vozila vožnjo nadaljuje s povečano skrbnostjo.
ZTLR člen 75, 78, 80, 75, 78, 80. ZPP člen 426, 426.
soposest - posest - odvzem posesti
V primeru dvakratnega zaporednega odvzema (so)posesti obvelja (se sodno varuje) kasnejše (tj. zadnje) posestno stanje. Zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja nad odvzetimi nadomestnimi stvarmi ni mogoče nadomestiti z zahtevkom na njihovo zamenjavo z enako količino stvari iste vrste ali z zahtevkom na plačilo odškodnine. Dajatveni del motenjske tožbe (zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja) je treba zavrniti, če bi bil sklep sodišča o vrnitvi stvari proti toženi stranki neizvršljiv, ker ima odvzete stvari tožeča stranka ali pa ker jih je tožena stranka medtem že porabila.
ZPP (1977) člen 7, 7/2. Zakon o družbah z omejeno zavezo (1906) paragraf 86.
obnova postopka - trditveno in dokazno breme - pravno nasledstvo - prenehanje družbe
N. bi moral navesti dejstva, iz katerih bi izhajalo njegovo pravno nasledstvo po D., družba z omejeno zavezo. Ne obstaja namreč zakonita domneva, da so družbe z omejeno zavezo po vojni prenehale.
Nova odmera tožničine pokojnine je opravljena v skladu s 56. v zvezi z 21. členom ZPIZ, glede katerih je že ustavno sodišče ocenilo, da nista protiustavna. Zato pritožbeno sodišče ni postopalo po 156. členu Ustave RS.
V individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik izpodbija zakonitost sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja, ki je pogojno odložen, sodišče odloči o stroških postopka na podlagi 2. odst. 22. člena ZDSS, saj gre tudi v takem primeru za spor o prenehanju delovnega razmerja.