ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/5, 76, 76/1, 80, 81, 81/5.
smrt dolžnika
Pri umrli fizični osebi in njeni posledični nesposobnosti biti stranka (že ob vložitvi predloga za izvršbo) ne gre za tako pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. in naslednjih členov ZPP.
Ker je povratnica javna listina, ki izkazuje datum vročitve sodnega pisanja naslovniku, bi tožena stranka v pritožbi lahko izpodbijala v povratnici naveden datum vročitve z dokazovanjem drugega datuma prejema.
odškodninska obveznost - vzročna zveza - nedopustno ravnanje
Sodišče prve stopnje pa je z mnenjem, da tožniku ni uspelo dokazati, da je toženec zoper njega vložil krivo ovadbo, napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu. Tožnika je postavilo v položaj, da dokaže, da od toženca ni zahteval podkupnine. Takšno izhodišče sodišča prve stopnje bi izražalo stališče, da je tožnik storil kaznivo dejanje, za katero ga je toženec ovadil. Gre za napačno izhodišče, ki je tudi v nasprotju z domnevo nedolžnosti določeno v 27. členu Ustave RS in 2. odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Tarifa) vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, saj ne gre za dejanje izvršbe, temveč za del oz. način izvršiteljevega poslovanja. Poleg tega zgolj vpis spisa v evidenco ne opravičuje zahteve za plačilo po 1. alinei tar. št. 11 Tarife.
razpolaganje z nepremičnino - pridobitev lastninske pravice - zemljiškoknjižna listina - odpis parcel
S prodajno in z darilno pogodbo je prejšnja lastnica dvakrat razpolagala z delom parcele št. 47/1. Tožnica ima močnejšo pravico, ker je prva dobroverno kupila sporni del parcele in jo prevzela v posest, kot toženec, ki je kasneje nedobroverno pridobil nepremičnino z darilno pogodbo in izposloval vpis v zemljiško knjigo. Toženec celo izrecno priznava tožnici lastninsko pravico, vendar ustrezne listine ne izda, pri čemer tudi ni sporno, da predstavlja tožničin delež 13/100 parcele št. 47/1. V takih okoliščinah je tožnica upravičena zahtevati odpis cele parcele št. 47/1 iz sedanjega zemljiškoknjižnega vložka (kjer so še druge toženčeve parcele) in vpis te parcele v drug vložek (126. čl. ZZK). Tožbeni zahtevek, kakršnega je postavila tožeča stranka, da mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo tožnica vpisala v zemljiško knjigo glede parcele št. 47/1 kot lastnica do 13/100, ne nasprotuje navedenemu, saj takšno dovoljenje zadošča, tehnično pa se bo opravil zemljiškoknjižni vpis po določbah 126. čl. ZZK z odpisom parcele št. 47/1 od sedanjega zemljiškoknjižnega vložka in z vpisom te parcele v nov vložek z lastninskim razmerjem 13/100 oziroma 87/100.
V konkretnem primeru ni bilo pogojev za prekinitev po 2. odst. 111. čl. ZPPSL. Izvršba v trenutku začetka stečajnega postopka namreč še ni bila v teku, ampak le v fazi odločanja o dovolitvi.
ZTLR člen 75, 78, 80, 75, 78, 80. ZPP člen 426, 426.
soposest - posest - odvzem posesti
V primeru dvakratnega zaporednega odvzema (so)posesti obvelja (se sodno varuje) kasnejše (tj. zadnje) posestno stanje. Zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja nad odvzetimi nadomestnimi stvarmi ni mogoče nadomestiti z zahtevkom na njihovo zamenjavo z enako količino stvari iste vrste ali z zahtevkom na plačilo odškodnine. Dajatveni del motenjske tožbe (zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja) je treba zavrniti, če bi bil sklep sodišča o vrnitvi stvari proti toženi stranki neizvršljiv, ker ima odvzete stvari tožeča stranka ali pa ker jih je tožena stranka medtem že porabila.
Huda malomarnost je podana tedaj, kadar voznik ne ravna tako, kot bi ravnal povprečen voznik. Prometni znak "ustavi" je namenjen temu, da voznik po zaustavitvi vozila vožnjo nadaljuje s povečano skrbnostjo.
V primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku, lahko uveljavljajo upniki terjatve do prevzemnikov v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Enoletni rok je tako vezan na objavo izbrisa družbe iz registra, ne pa na sklep ali pravnomočnost izbrisa iz sodnega registra. Zato v primeru, da objava izbrisane družbe ni bila opravljena, kljub temu da je družba iz sodnega registra izbrisana, ta rok ni pričel teči.
Svojo terjatev za zatrjevana vlaganja v tožnikovo nepremičnino pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko (tako jih je prvostopno sodišče opredelilo na podlagi časovnih podatkov, razvidnih iz najemne pogodbe - priloge A1, in specifikacije v vlogi tožeče stranke z dne 28.1.2000 - priloge A6, čemur pritožba ne oporeka) pa bi morala tožeča stranka prijaviti kot stečajni upnik v stečajnem postopku nad toženo stranko po določbi 1. odstavka 137. člena ZPPSL. Pravni interes za tožbo bi tožeča stranka za ta del tožbenega zahtevka izkazala le z napotitvenim sklepom stečajnega senata po določbi 1. odstavka 144. člena ZPPSL (glej 2. odstavek 181. člena ZPP).
ZPP (1977) člen 7, 7/2. Zakon o družbah z omejeno zavezo (1906) paragraf 86.
obnova postopka - trditveno in dokazno breme - pravno nasledstvo - prenehanje družbe
N. bi moral navesti dejstva, iz katerih bi izhajalo njegovo pravno nasledstvo po D., družba z omejeno zavezo. Ne obstaja namreč zakonita domneva, da so družbe z omejeno zavezo po vojni prenehale.
Nova odmera tožničine pokojnine je opravljena v skladu s 56. v zvezi z 21. členom ZPIZ, glede katerih je že ustavno sodišče ocenilo, da nista protiustavna. Zato pritožbeno sodišče ni postopalo po 156. členu Ustave RS.
V individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik izpodbija zakonitost sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja, ki je pogojno odložen, sodišče odloči o stroških postopka na podlagi 2. odst. 22. člena ZDSS, saj gre tudi v takem primeru za spor o prenehanju delovnega razmerja.