ZGD člen 3, 3/1, 12, 12/1, 3, 3/1, 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
sprememba firme - pravdna sposobnost - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Novi gorici (vložna številka...) je razvidno, da na strani tožene stranke ni prišlo do statusnih sprememb, ampak le do spremembe firme in sedeža (sklep z dne 4.9.1997), kot v pritožbi pravilno navaja pritožnica. Ker gospodarska družba pridobi pravdno sposobnost z vpisom v sodni register (1. odst. 3. člena ZGD), s spremembo firme, s katero ta nastopa in posluje v pravnem prometu (1. odst. 12. člena ZGD), pravdna sposobnost tožene stranke ni bila v ničemer prizadeta. Čeprav sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, pa s tem ni storilo smiselno zatrjevane kršitve iz 11. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker je ves čas stranka postopka prav tožena stranka. Vprašanje dokazne ocene sodi v sfero ugotavljanja dejanskega stanja. Ker gre v zadevi za spor majhne vrednosti, sodbe skladno s 1. odst. 458. člena ZPP ni mogče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tega pritožbenega razloga v pritožbenem postopku ni dopustno presojati.
Če je posojilo dano "na odpoklic", pomeni, da pogodbenika nista določila roka za vrnitev posojila. Če roka ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.
Tožnici je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi odpovedi delovnega razmerja zaradi prenehanja obratovalnice samostojnega podjetnika v skladu s 125. čl. ZDR, ki določa, da lahko zasebni delodajalec pisno odpove delavcu delovno razmerje, če se je začel postopek za prenehanje dejavnosti zasebnega delodajalca. ZDR ne predvideva, da delavcu v primeru takšnega prenehanja delovnega razmerja pripada odpravnina, kot jo določa 36.g čl. ZDR za delavce, katerih delo postane trajno nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov. Tudi kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci ne nalaga zasebnim delodajalcem obveznosti plačila odpravnine v primeru prenehanja obratovalnice samostojnega podjetnika.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka v odškodninskem sporu povrniti tožeči stranki vse pravdne stroške (glede na višino prisojenega zneska), če je tožeča stranka v celoti uspela glede temelja in delno po višini zahtevka, pa glede odločanja o višini zahtevka niso nastali posebni stroški.
Če tožena stranka, v sporu majhne vrednosti, v odgovoru na tožbo trdi zgolj, da je poravnala terjatev, tožeča stranka pa ne nasprotuje dejanskim trditvam nasprotne stranke (temveč glede plačila terjatve le opozarja na 313. čl. ZOR), med strankama ni sporno dejansko stanje in sodišče izda odločbo o sporu brez razpisa naroka.
Po določbi prvega odstavka 532. člena ZOR lahko predkupni upravičenec zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med predkupnim zavezancem in tretjo osebo, ter sklenitev pogodbe z njim, le v primeru, če je bilo tretjemu znano oziroma mu ni moglo ostati neznano, da ima nekdo drug predkupno pravico.
ZTLR člen 38, 38/2, 39, 39/2, 38, 38/2, 39, 39/2. ZOR člen 210, 210/4, 210, 210/4. ZPP člen 7, 7/1, 216, 7, 7/1, 216.
prosti preudarek - uporaba stvari - neupravičena obogatitev
1. Ugotovljeno je bilo, da je toženec dosegel, da se je morala tožnica proti svoji volji odseliti. S tem je celo hišo prevzel v svojo posest in ji odvzel možnost uporabe sorazmernega dela. Ni pomembno, ali dejansko uporablja tisti del hiše, ki pripada tožnici. S svojim ravnanjem je nase prevzel tveganje, ali mu bo hiša prinašala dohodek. Utemeljenost tožničinega zahtevka ni odvisna od tega, kako toženec izkorišča sporne prostore. Po drugi strani pa je tožnica zaradi nemožnosti uporabe dela stanovanjske hiše prikrajšana. Toženčeva obveznost temelji na 2. odstavku 38. in 2. odstavku 39. člena ZTLR. Tožničin zahtevek je utemeljen tudi na podlagi obligacijskopravnih predpisov o neupravičeni pridobitvi. Toženec uporablja tožničin del brez pravne podlage (4. odstavek 210. člena ZOR). 2. Tožena stranka sodišču očita neutemeljeno uporabo instituta prostega preudarka 116. člena ZPP. Načelno je treba pritrditi njenemu stališču, da se pravdne stranke s sklicevanjem na uporabo prostega preudarka ne morejo razbremeniti svoje dolžnosti predložiti dokaze. Velja, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (1. odstavek 7. člena ZPP). Prosti preudarek torej ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva. Določilo 216. člena ZPP je lahko metoda ugotavljanja materialne resnice, če se višina zneska oz. količina stvari ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, samo pod pogojem, da je pravdna stranka, ki nosi dokazno breme, ponudila adekvatne dokazne predloge.
ZOR člen 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 515, 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 515.
prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - odvzem predmetov
Sankciji razdrtja pogodbe oziroma zmanjašnja kupnine zaradi pravne napake stvari nastopita ne glede na prodajalčevo krivdo, medtem ko se tako njegova kot odškodninska obveznost tretjih, ki s kupcem niso bili v poslovnem razmerju, presoja po splošnih pravilih odškodninskega prava.
Zgolj trditev (brez dokaza), da je bilo pooblastilo poslano, ne more omajati na podatkih spisa temelječo ugotovitev, da pooblaščenec dolžnika v postavljenem roku ni predložil pooblastila.
Samo dejstvo, da iz asignacijskih pogodb niso razvidni računi, ki naj bi se poplačevali z asignacijami, ne more biti dokaz o plačilu bodočih dobav. Situacijo, ko dolžnik ne izjavi, katere upnikove terjatve poplačuje, ureja 312. člen ZOR v 2. odstavku. Obveznosti dolžnika se poravnavajo v takem primeru po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev. Drugačnega dogovora med pravdnima strankama tožena stranka ni dokazala.
Preživninska obveznost staršev je odvisna ne (le) od dejanskega zaslužka, marveč zlasti od njunih preživninskih možnosti. To pomeni, da mora vsakdo od njiju storiti vse, kar je v njuni moči, da pridobita za preživljanje otrok potrebna sredstva.
Neutemeljenost vznemirjanj po 42. členu ZTLR je v tem primeru očitana Podjetju za urejanje hudournikov. Pojem neutemeljenosti se zato sestoji iz materialne in formalne komponente. Materialna komponenta se nanaša na upravičenost posega v lastninsko pravico z vidika javnega interesa, formalna komponenta pa na konkretno pravno podlago - vodnogospodarsko dovoljenje. Ker je bilo ugotovljeno, da slednjega ni bilo, je sklicevanje toženke na to, da je delovala v javnem interesu, irelevantno.
Tek zamudnih obresti pri kondiciranju je odvisen od poštenosti oziroma nepoštenosti pridobitelja, saj je pravna podlaga za njihovo odločitev v določbi 214. čl. ZOR.
predlog za nadaljevanje postopka - pravočasnost predloga za nadaljevanje postopka - ustavitev izvršbe - izvršilni postopek
Ustavitev izvršbe ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Izvršba se ustavi zaradi pravnih ali dejanskih ovir, ki jo onemogočajo. Izvršilni postopek pa se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci izvršilnega postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Sklep o ustavitvi izvršbe je bil upniku vročen 03.09.2001. Ker je ta predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi, je predlog za nadaljevanje pravočasen.
ZOR člen 295, 295. ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-1, 125, 125/4, 125/4-1.
izpodbijanje pravnih dejanj - izpodbojnost
Po splošni določbi 295. člena ZOR obveznost preneha, ko je izpolnjena, kot tudi v drugih z zakonom določenih primerih. Posebne primere prenehanja obveznosti ZOR opredeljuje v 3. oddelku IV. poglavja, kamor je umeščena poleg odpusta dolga, prenovitve in združitve tudi kompenzacija. Sistemska razlaga določb ZOR in gramatikalna razlaga prve točke 4. odstavka 125. člena ZPPSL torej privedeta do sklepanja, da sklenitev (verižne) kompenzacije ni izpolnitev dolga po citiranem določilu ZPPSL, pač pa drug način prenehanja obveznosti tožeče stranke. Čim pa je tako, izpodbijanega pravnega dejanja tožeče stranke - sklenitve verižne kompenzacije, ni mogoče umestiti v abstraktni dejanski stan zakonsko domnevnega dejstva o obstoju subjektivnega pogoja izpodbojnosti.
Dajatveni del sklepa o motenju posesti se glasi: "Toženi stranki sta dolžni vzpostaviti prejšnje stanje in sicer na vhodnih vratih garaže na naslovu X vgraditi ključavnico, ki je bila vgrajena pred motitvenim dejanjem ali izročiti tožeči stranki ključe zamenjane ključavnice in s tem omogočiti tožeči stranki nemoten vstop v garažo in uporabo garaže." Način vzpostavitve prejšnjega stanja je torej v izvršilnem naslovu - sklepu o motenju posesti jasno naveden. Kljub temu, da tožnika nista vzpostavila prejšnjega stanja na tak način, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je s tem objektivno izpolnjen pogoj v skladu z izvršilnim naslovom, saj je toženi stranki omogočen nemoten vstop in tudi uporaba garaže. Vendar pa pritožbeno sodišče sodi, da zgolj to ne zadostuje, temveč je treba presoditi tudi, ali je to omogočeno na način, ki toženi stranki omogoča takšno (enakovredno) posest, kot jo je imela pred motitvenim dejanjem.
začetek stečajnega postopka - posledica - prekinitev postopka
Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih dejanj. Zato izpodbijanega sklepa o določitvi izvršitelja in založitvi predujma ne bi smelo izdati.
Dedovanje denacionaliziranega premoženja se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Če je dedič po pravnomočnem sklepu o dedovanju umrl pred odločitvijo sodišča o dedovanju denacionaliziranega premoženja, so dediči take zapuščine namesto pokojnega dediča njegovi dediči.