Uporaba javnega dobra je podvržena predpisom upravnega prava. Na javnem dobru ni mogoče pridobiti pravic civilnega prava in jih zato tudi pred sodiščem ni mogoče uveljaviti.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - dolžnost prodaje - pisna privolitev ožjemu družinskemu članu
Pisno privolitev za prodajo stanovanja ožjemu družinskemu članu nadomesti lahko skupna tožba dveh potencialnih imetnikov stanovanjske pravice, čeprav nihče izmed njiju ni bil formalno določen za imetnika stanovanjske pravice, gotovo pa eden izpolnjuje pogoje za imetništvo.
Taka skupna tožba z zahtevkom za prodajo stanovanja pomeni konkludenten sporazum za skupen nakup stanovanja.
ZIP člen 36, 36/3, 63, 63/1, 63/1-7, 63/2, 36, 36/3, 63, 63/1, 63/1-7, 63/2.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev - odlog izvršbe
Potrdilo o izvršljivosti oz. pravnomočnosti lahko razveljavi samo tisto sodišče, ki ga je izdalo. To pomeni, da izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ni upravičeno presojati utemeljenosti potrdila o izvršljivosti oz. pravnomočnosti, ki je bilo izdano v mandatnem postopku (kot posebni obliki pravdnega postopka). Razveljavitev neutemeljenega potrdila bi lahko namreč izreklo le pravdno sodišče. Zakonski razlog za odlog izvršbe je lahko tudi vložitev predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti oz. pravnomočnosti. Vendar pa vložitev predloga sama po sebi še ne zadostuje za odlog izvršbe, saj mora sodišče oceniti, kolikšna je verjetnost, da bi lahko dolžnik s predlogom uspel. Sodišče mora prejudicialno in do stopnje verjetnosti oceniti utemeljenost predloga in njegove možnosti za uspeh. V nasprotnem primeru (če bi bile podane ostale predpostavke za odlog izvršbe) bi izvršilno sodišče namreč moralo odložiti izvršbo, čeprav bi bil predlog očitno neutemeljen in vložen samo zaradi zavlačevanja izvršilnega postopka. Sodišču pa je takšna (posebna) ocena prihranjena, če istočasno (in to meritorno) odloči o predlogu.
lastninsko preoblikovanje podjetij - podjetja z družbenim kapitalom - postopek revizije - pristojnosti Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo
ZLPP ureja lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki (1. člen zakona). Podjetja z družbenim kapitalom so po določbi prvega odstavka 3. člena podjetja v družbeni lastnini, podjetja v mešani lastnini in sestavljene oblike podjetij, če imajo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital. Na podlagi iste določbe uporablja ZLPP v vseh svojih nadaljnjih določbah (ki sledijo 3. členu) besedo "podjetje" v zgoraj navedenem smislu.
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da tožeča stranka ne sodi med podjetja, ki "imajo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital". Tako je sklepati med drugim iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka "nesporno pravna oseba, ki se po ZLPP ne bo preoblikovala". Takega zaključka tudi pritožba ne izpodbija.
Sporna odločba tožene stranke se opira na določbe 48.b in 48.c člena ZLPP. Obe določbi govorita o podjetju. Ko ZLPP v 48.b členu določa, kateremu podjetju revizijski organ z odločbo naloži ukrepe, določene z ZLPP, ki jih mora upoštevati tudi Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo pri odobritvi lastninskega preoblikovanja in za katero podjetje velja, da ne sme odpisati z odločbo Agencije ugotovljenih terjatev, nima v mislih katerokoli podjetje, ampak podjetje, kot je definirano v prvem odstavku 3. člena ZLPP. Tudi določbi tretjega in četrtega odstavka 48.b člena ZLPP jasno kažeta na to, da se odločba izda podjetju, ki se bo lastninsko preoblikovalo, saj sicer ne bi omenjali vloge Agencije in prepovedovali odpisa terjatev do izvedenega postopka lastninskega preoblikovanja. Enako velja za odločbo po 48.c členu ZLPP, s katero se naloži podjetju (tistemu iz prvega odstavka 3. člena ZLPP) ukrepe, s katerimi zagotovi pravilno izkazovanje višine družbenega kapitala.
Namen prehodnih in končnih določb ZLPP, med katere so umeščene tudi določbe o revizijskem postopku in o pristojnosti revizijskega organa za izdajo sporne odločbe, je pripraviti pogoje za lastninsko preoblikovanje po določbah ZLPP. Najpomembnejši pogoj je pravilno izkazovanje vrednosti družbenega kapitala, ki se ugotovi z otvoritveno bilanco (prvi odstavek 4. člena ZLPP). Prav zaradi tega, ker se vrednost kapitala, ki se lastnini, ugotovi z otvoritveno bilanco, so pomembna knjiženja, vendar ne knjiženja pri pravnih osebah, v katera je podjetje, ki se lastnini, vlagalo družbena sredstva, ampak knjiženja pri podjetju, ki se lastnini. Res je, da bi se morala knjiženja pri obeh pravnih osebah, če se upoštevajo pravila in standardi računovodske stroke, (praviloma) ujemati. Vendar pa drugačno, čeprav morda napačno knjiženje pri pravni osebi, v katero je vlagalo podjetje, ki se lastnini, na samo lastninjene v prav nobenem pogledu ne more vplivati. Vrednost družbenih sredstev, ki se upošteva pri spremembi podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem trajnem kapitalu preoblikovanega podjetja, je vrednost iz otvoritvene bilance podjetja, ki se lastnini, in ne pravne osebe, v katero je vlagalo družbena sredstva podjetje, ki se lastnini (drugi odstavek 17. člena ZLPP).
V zvezi s pritožbeno navedbo, da sicer ni mogoče odpraviti nastalega oškodovanja družbenega kapitala, če se ne (p)opravijo ustrezna knjiženja pri tožeči stranki, je potrebno dodati, da ta argument ni prepričljiv. Vlagatelji družbenih sredstev imajo vse možnosti, da z ustreznimi pravnimi postopki dosežejo varstvo svojih pravic, ki jih imajo kot delničarji. Vlagatelji družbenega kapitala so večinski delničarji tožeče stranke, zato imajo vse možnosti, da uveljavijo svojo voljo.
ZPP (1977) člen 186, 373, 373/4, 186, 373, 373/4. ZOR člen 200, 205, 200, 205.
deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine - nevezanost na pravno podlago
Neprivezanost z varnostnim pasom in prisedenje k očitno vinjenemu vozniku pomeni prispevek k škodi.
Vidne brazgotine na obrazu so objektivni pogoj, duševno trpljenje zaradi spremenjene zmanjšanosti pa objektivni pogoj za obstoj razlogov za odmero odškodnine za psihične bolečine zaradi skaženosti.
Sodišče ni vezano na predlagano pravno podlago, zmotno uporabo materialnega prava prvega sodišča pa pritožbeno sodišče na podlagi čl. 373/IV ZPP, če je dejansko stanje potrebno in pravilno ugotovljeno, korigira.
ZPP (1977) člen 345, 345/1, 354, 354/2-4, 354/2-13, 345, 345/1, 354, 354/2-4, 354/2-13. ZIP člen 8, 8/1, 8/2, 187, 187/1, 187/2, 8, 8/1, 8/2, 187, 187/1, 187/2.
sklep o plačilu sodnih penalov - pravno sredstvo - sklep o izvršbi
O upnikovi zahtevi, naj dolžnik nedenarne obveznosti plača sodne penale, odloča sodišče v izvršilnem postopku, pri čemer mora svoj sklep obrazložiti. Zoper omenjeni sklep je dovoljena pritožba, o kateri odloča sodišče druge stopnje. Na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov pa lahko upnik predlaga izdajo sklepa o izvršbi, zoper katerega ima dolžnik pravico vložiti ugovor.
Zakonita dedna pravica na podlagi izvenzakonske skupnosti po 2. odst.
10. čl. ZD gre osebi, ki je z zapustnikom živela v dalj časa trajajoči življenski skupnosti, ta pa mora imeti ali navzven vidne posebnosti zakonske skupnosti ali mora biti intenzivnejša kot katera koli druga skupnost (npr. gospodinjska skupnost).
Invalidnost in telesna okvara(TO) sta popolnoma različna pravna instituta. TO je podana, če nastane pri zavarovancu znatnejša onesposobljenost, bistvenejša poškodovanost ali izguba posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali okvara povzroča invalidnost ali ne. Zato je lahko invalidnost in posledično kategorizacija v katero od treh kategorij podana zaradi zdravstvenega stanja, ki ne predstavlja telesne okvare in seveda tudi obratno, zdravstveno stanje lahko predstavlja telesno okvaro, ne povzroča pa invalidnosti.
Preklic pooblastila, danega prejemniku nakazila (asignatarju) ni dovoljen, če je nakazovalec (asignant) izdal nakazilo za izpolnitev kakšnega svojega dolga. Po določilu 1.odst. 1031. člena ZOR lahko nakazovalec (asignant) prekliče pooblastilo dano nakazancu (asignatu) le do trenutka, ko ta izjavi, da sprejme nakazilo, ali dokler ga ne izpolni.
stečaj - preizkušanje prijavljenih terjatev - napotitev na pravdo
Stečajnemu upravitelju ni potrebno navesti razlogov prerekanja prijavljene terjatve, senat pa izda sklep o napotitvi na pravdo, ker zakon tako določa. Stečajni postopek kot eden izmed nepravdnih postopkov nima procesnega mehanizma za ugotavljanje spornih pravic, zato se le-te ugotavljajo v ugotovitvenem pravdnem postopku.
vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost - pritožba
Toženec je za posledice zamude zvedel šele z vročitvijo sodbe, zato od takrat teče rok za vrnitev v prejšnje stanje. Ker torej predlog ni bil vložen prepozno, tožnik tudi nima pravice pritožiti se zoper sklep, s katerim je bilo odločeno, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.
Za izdajo sodbe na podlagi izostanka zadostujejo navedbe v tožbi in odsotnost pravilno vabljene stranke, ki z odgovorom na tožbo ni oporekala tožbenemu zahtevku. Sodišče se ne spušča v dokazovanje trditev v tožbi, vendar mora bili za izdajo zamudne sodbe izpolnjen tudi pogoj iz 4. točke 332.člena ZPP, in sicer, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
ekstradicija - zakonski pogoji za izročitev tujega državljana
Zakonski pogoji za izročitev niso izpolnjeni v primeru, ko je iz note tujega veleposlaništva razvidno, da pristojni organi tuje države ne vztrajajo več pri prošnji za izročitev in je zato sodišče pravilno ravnalo, ko je v skladu z določbo 1. odstavka 527.čl. ZKP, prošnjo za pripor in ekstradicijo zavrnilo.
ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 26/1, 24, 24/2, 26, 26/1.
odpoved - rok
Za odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, velja enoletni odpovedni rok. Ker se pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno, je dan sodne odpovedi dan dogodka, od katerega je treba šteti navedeni rok.
ZIP člen 96, 96/1, 96/4, 244, 266, 266/1-3, 96, 96/1, 96/4, 244, 266, 266/1-3.
začasna odredba - sklep - ugovor - dolžnikov dolžnik
Dolžnikova dolžnica je sicer specifična udeleženka izvršilnega postopka, saj se nanjo raztezajo učinki začasne odredbe, izdane na podlagi 3. točke 1. odstavka 266. člena ZIP. Vendar pa ji zakon (ZIP) ne daje pravice do pravnega sredstva (ugovora) proti sklepu o izdani začasni odredbi (tako kot tudi nima pravice do pritožbe zoper sklep o rubežu).
ZOR člen 9, 154, 170, 9, 154, 170. UZITUL člen 1, 1.
odškodninska odgovornost države R Slovenije - Ministrstvo za obrambo
Država R Slovenije - Ministrstvo za obrambo je odgovorna za škodo, ki jo je utrpel oškodovanec kot vojak bivše Jugoslovanske armade, ko je služil redni vojaški rok, ker ga je vojak iste vojne pošte zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov in nestrokovnega ravnanja z orožjem ustrelil v glavo in mu povzročil telesne poškodbe. Odškodninska zavezanost države R Slovenije - Ministrstva za obrambo temelji na 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije, ki določa, da prevzemajo organi R Slovenije izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so bile s prejšnjo ustavo R Slovenije in ustavo SFR Jugoslavije prenešena na organe SFRJ.
Prednostno poplačilo na podlagi kateregakoli pravnega temelja, se v stečajnem postopku lahko uveljavlja samo z pravočasno prijavo, ki je tudi podvržena preizkusu na naroku za preizkus terjatev. Brez zahtevka - v pravdi s tožbo in v stečaju s prijavo, pa sodišče po uradni dolžnosti ne odloča o terjatvah in pravicah upnikov.