GOZDOVI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKI KATASTER
VS00063135
ZPP člen 380, 380/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZLPP člen 1, 5, 5/1. ZLNDL člen 3. ZKZ-73 člen 1, 2, 3, 3/1, 3/2. ZPod člen 2, 2/3. Zakon o gozdovih (1985) člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - stvarni vložek v gospodarsko družbo - sredstva kapitalske družbe - pravica uporabe - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege - zemljiški kataster - dejanska raba zemljišč - vodno zemljišče - gozdno zemljišče - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Zemljiški kataster mora v kar največji meri odražati dejansko stanje v naravi. Po naravi stvari se to ne odraža avtomatično in lahko pride do odstopanj - diskrepance med dejanskim in formalnim, zato so potrebni mehanizmi, ki te preprečujejo oziroma odpravljajo. Forma mora namreč slediti resničnosti, ne pa obratno.
Ureditev ZKZ 1973 je glede statusa kmetijskih zemljišč pravzaprav vsebovala dve domnevi. Prvo, da so kmetijska zemljišča tista, ki se v zemljiškem katastru vodijo kot katastrske kulture (2. člen ZKZ 1973), in drugo, izrecno, da za določanje kulture veljajo podatki iz zemljiškega katastra (drugi odstavek 3. člena). Izhajajoč iz jezikovne razlage, je besedni pomen citiranih določb mogoče razlagati na dva načina: 1) ožje, to je tako, da je mogoče izpodbijati le kulturo kmetijskega zemljišča ("za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže drugače"), ne pa tudi dejstva, da je kot kmetijsko zemljišče evidentirano zemljišče, ki to v resnici ni; 2) in širše, to je tako, da je z izpodbijanjem domnevne baze (torej z dokazovanjem, da evidentirano zemljišče sploh ni katastrska kultura) mogoče izpodbijati domnevo, da gre za kmetijsko zemljišče (2. člen ZKZ 1973). Pravi pravni pomen domneve iz 2. člena ZKZ 1973, ki ga je mogoče dognati z uporabo drugih uveljavljenih metod razlage, je drugi, gre torej za izpodbojno domnevo.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - paketna prodaja nepremičnin z različnimi statusi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - prednostna pravica do nakupa - vrstni red predkupnih upravičencev - pretežnostni kriterij - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ob skupni prodaji gozdnih in kmetijskih zemljišč se ob odobritvi pravnega posla ne more uporabiti "pretežnostnega načela", temveč se mora uporabiti materialnopravne norme, ki jih glede vrstnega reda predkupnih pravic predpisujeta tako ZKZ kot ZG.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00032198
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1.
predlog za dopustitev revizije - obnova gozda - upravna izvršba - nepopoln predlog - dejansko stanje kot revizijski razlog - zavrženje predloga
Tožnik z grajo upravnega postopka in vprašanji, ki jih gradi na protispisni trditvi, ter prerekanjem dejanskega stanja pogojev za dopustitev revizije ni niti ustrezno utemeljil, še manj pa izkazal.
dopuščena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - pretežnostni kriterij
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je materialno pravo pravilno uporabljeno, če se ob skupni prodaji gozdnih in kmetijskih zemljišč ob uporabi pretežnostnega načela predkupni upravičenec določi na podlagi desetega odstavka 47. člena Zakona o gozdovih?
dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla - pogoji za dovoljenost niso izpolnjeni - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - razmejitev med pogoji za dovoljenost revizije in revizijskimi razlogi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja, da je revizija dovoljena, ker gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja.
Samo navedba revizijskih razlogov brez konkretnega pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
UPRAVNI SPOR - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - GOZDOVI - JAVNI ZAVODI
VS1015128
ZUS-1 člen 83, 83/3-2, 83/3-3.
dovoljenost revizije - dostop do informacij javnega značaja - izjema varstva osebnih podatkov - pomembno pravno vprašanje - zavajujoče vprašanje - objektivni pomen odločitve - neizkazane zelo hude posledice - javna služba - združevanje podatkov iz več javno dostopnih virov
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident z vprašanjem, ki temelji na predpostavki, ki je očitno napačna (in je izraz njegovega nestrinjanja z razlogi izpodbijane sodbe), brez obrazložitve, zakaj naj bi bila odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident dokaznega bremena za zatrjevane zelo hude posledice izpodbijane sodbe s trditvami, da bo tretji koristil njene zbrane podatke ter jih tržil, ni izpolnil, zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 28/2, 28/4, 36, 36/4. ZG člen 56, 56/1-25.
molk prvostopenjskega in drugostopenjskega upravnega organa - predpostavke za molk – zakonska fikcija izdaje negativnega akta - zavrženje tožbe – navadna vročitev odločbe – odkazilo drevja za posek
Ker je bilo o tožnikovi vlogi za odkazilo lesa na predmetni parceli že odločeno z odločbo prvostopenjskega upravnega organa in je bila ta odločba tožniku nedvomno pravilno vročena, zoper njo pa tudi ni bila vložena pritožba, v času vložitve tožbe v tem upravnem sporu niso bile izpolnjene predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega in drugostopenjskega organa. Tožbo zaradi molka prvostopenjskega in drugostopenjskega organa je namreč mogoče vložiti le do takrat, dokler molk obeh upravnih organov resnično traja.
Ker je s 5. in 6. točko izreka izpodbijane odločbe prvostopenjski organ zavrnil tožnikova zahtevka, takšno odločitev pa je potrdila tudi tožena stranka kot pritožbeni organ, je odločitev (tudi v tem delu) postala dokončna in tako glede zavrnilnega dela izpodbijane prvostopenjske odločbe ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožba vložena prezgodaj.
promet z gozdnimi zemljišči – odobritev pravnega posla
Za uporabo tretjega odstavka 47. člena ZG je pravno pomembna okoliščina le lastništvo zemljišča, ki meji na zemljišče, ki se prodaja. Pri tem pa kot lastnik zemljišča ni izključena Republika Slovenija.
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 169, 169/1. ZG člen 2, 2/1, 79, 79/1-5.
bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – obstoj prekrška - ogrožanje gozda - gozd
Ugotovitev, ali je določeno zemljišče gozd ali ne, je odvisna zlasti od stanja v naravi oziroma od odgovora na vprašanje, ali je zemljišče poraslo z gozdnim drevjem, ne pa od načina njegove opredelitve v prostorskih aktih.
ZG člen 23, 23/1.ZUS-1 člen 85, 85/1, 85/2, 92, 107, 107/1, 107/2.
opustošenje gozda - obnova gozda - sanacija goloseka - obseg presoje v reviziji - izpodbijanje dejanskega stanja - preizkus po uradni dolžnosti
Za izrek ukrepa lastniku gozda na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o gozdovih je relevantna ugotovitev, da je prišlo do opustošenja gozda oziroma do poseka na golo.
gozdna zemljišča - promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - odločba ustavnega sodišča
Na podlagi 4. odstavka 47. člena Zakona o gozdovih se za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov smiselno uporabljajo določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih, če ni z Zakonom o gozdovih drugače določeno. Ker o odobritvi pravnega posla ni bilo pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je z enoletnim odlogom razveljavilo določbe ZKZ, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, je bilo treba na podlagi 44. člena ZUstS pritožbi ugoditi in spremeniti odločitev prvostopnega sodišča tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba tožene stranke. Ta pa mora v novem postopku upoštevati določbe 5. člena ZKZ-B.
ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6. ZUS člen 73.
gozdne ceste - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest
Pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov na podlagi 49. člena Zakona o gozdovih in 3. in 6. člena Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest.
ZPP člen 343, 343/3, 352. ZUS člen 16, 77, 77/2-4.
obnova gozda - pravni interes za pritožbo - ničnost odločbe, če v njej ni naveden datum izdaje
Tožnik, ki je v celoti uspel s tožbo (izpodbijana upravna odločba je bila odpravljena in zadeva vrnjena v ponoven postopek), ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za pritožbo. Nenavedba datuma v upravni odločbi pa ni ničnostni razlog po ZUP.
pravica do pritožbe - aktivna legitimacija gozdarske inšpekcije za vložitev pritožbe v zadevi krčitve gozda
Glede na določbo 223. člena ZUP, po kateri imajo državni organi pravico vložiti pritožbo, če imajo zaradi varstva javne koristi za vložitev pritožbe pooblastilo v zakonu, inšpekcijski organ ni upravičen, da v postopku zaradi krčitve gozda vloži pritožbo, s katero ne uveljavlja svojih pravic, ampak varstvo javne koristi, ker za vložitev pritožbe nima pooblastila niti v zakonu o gozdovih, niti v drugem predpisu.
Uredba o urejanju posameznih razmerjih iz zakona o gozdovih člen 5, 5/1-4. ZUS 81977) člen 12, 30, 30/1-3.
dovoljenje za krčitev gozda
Dovoljenje za krčitev goda se izda, če je sprememba namembnosti zemljišča za gradnjo določena s prostorskim izvedbenim aktom in je izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje.