ZDR člen 119, 119/1, 132, 132/1, 119, 119/1, 132, 132/1.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - invalidnosti i. kategorije - pravnomočnost odločbe - odpravnina ob upokojitvi
Odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije je podlaga za prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu (1. odstavek 119. člena ZDR) z dnem, ko postane pravnomočna. Tega dne postane odločba izvršljiva, od naslednjega dne dalje pa se prične izplačevati invalidska pokojnina. V primeru takšnega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ima delavec pravico do odpravnine zaradi upokojitve.
ZTLR člen 38, 38. ZOR člen 210, 219, 220, 223, 225, 210, 219, 220, 223, 225.
vlaganja v tujo nepremičnino - nezavedna gestija - dopustna gestija - nedopustna gestija verzija - uporabnina - dobra vera
1. Osnovno pravilo obligacijskega prava je načelo nevmešavanja v tuje zadeve. Iz tega načela med drugim izhaja, da lastnik nepremičnine načeloma ni dolžan kriti stroškov vlaganj, ki jih je v njegovo nepremičnino nepoklicano opravil tretji.
2. V primeru dobroverne uporabe posestniku ni mogoče naložiti plačila uporabnine po 219. členu ZOR.
vračanje podržavljenega premoženja - odškodnina agrarni skupnosti - vrsta postopka
ZPVAS res spada med predpise, ki urejajo vračanje podržavljenega premoženja, vendar ima glede odškodnine specialno določbo v 10. členu, ki določa za primere, ko člani agrarnih skupnosti ne morejo več uveljaviti istovrstnih pravic, kakršne so imeli pred podržavljenjem, uveljavljanje odškodnine po splošnih odškodninskih predpisih. Odškodninski zahtevki se po splošnih predpisih rešujejo v pravdah.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina
Odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Udarec je bil sprožilni moment sicer „nemega“ bolezenskega stanja, saj težave s hrbtenico se poprej niso manifestirale, in je šele škodni dogodek le-te aktiviral, zato je le-te treba ustrezno upoštevati v okviru odmere pravične denarne odškodnine.
ZPP člen 286, 286/2, 286/3, 286/4, 286, 286/2, 286/3, 286/4.
prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Ob pravilni uporabi določb 286. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, ali bo pozneje navedena dejstva in dokaze upoštevalo ali ne, presoja zgolj vprašanje, ali jih stranka brez svoje krivde ni mogla navesti že na prvem naroku za glavno obravnavo, ne pa tudi, ali jih ni mogla navesti do določenega dne po prvem naroku. Prekluzije za navajanje novih dejstev in dokazov zato tudi ni mogoče vezati na iztek roka, ki ga sodišče v okviru procesnega vodstva določi stranki za predložitev pripravljalne vloge, še zlasti ker ZPP takega roka niti ne pozna.
ZPPPAI člen 12, 12. ZPP člen 199, 199. OZ člen 131, 179, 131, 179.
stranska intervencija - subsidiarna odgovornost - obolenje zaradi izpostavljenosti azbestu - dokazovanje z izvedencem
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje o dopustitvi stranske intervencije Republike Slovenije na strani tožene stranke ni pravilna. Ta intervencija se je utemeljevala le na določbi 12.čl. ZPPPAI. Pritožba pa pravilno izpostavlja vsebino določbe 12.čl. tega zakona, po kateri je subsidiarna odgovornost Republike Slovenije predvidena le v primerih, ko gre za uveljavljanje odškodnine zaradi poklicnih bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu po tem zakonu. Tožnikov zahtevek pa temelji na splošnih pravilih o odgovornosti za škodo, saj pri njemu poklicna bolezen ni verificirana, kar pomeni, da Republika Slovenija ne more prevzeti subsidiarne odgovornosti za zatrjevano škodo, ki je predmet te pravde. Zato Republika Slovenija ne more imeti pravnega interesa, da v tej pravdi zmaga tožena stranka in je iz tega razloga pritožbeno sodišče izpodbijani sklep z dne 6.6.2003 spremenilo tako, da se stranska intervencija Republike Slovenije v tej zadevi ne dopusti (3.tč. 365.čl. ZPP).
ugovor zoper sklep o izvršbi - zamudne obresti - veljavnost oz-a
V času vložitve ugovora (20.6.2006) je veljal 376. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ki je določal, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico. Citirani člen je bil sicer razveljavljen z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A), vendar sprememba nima retroaktivne veljavnosti. To pomeni, da obresti, ki so prenehale teči v zvezi s 376. členom OZ, ne morejo zaradi uveljavitve spremembe zakona začeti teči na novo.
nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, in med samimi temi listinami
Zagovornika tudi neutemeljeno zatrjujeta, da je o odločilnih dejstvih podano precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, in med samimi temi listinami. Tako izpostavlja obvestilo o telesni poškodbi, ki je bilo izdano šele dne 16.11.2005, torej skoraj mesec dni po obravnavanem dejanju, v obvestilu pa je navedena le diagnoza poškodb v latinskem in slovenskem jeziku, ni pa navedeno, kdaj naj bi do teh poškodb prišlo. To obvestilo je namreč potrebno obravnavati skupaj z zdravstveno dokumentacijo, izdano s strani Splošne bolnišnice Novo mesto - kirurško urgentna ambulanta, dr. med. I. Š., iz katere pa je natančno razvidno, da je bil oškodovanec pregledan še istega dne, torej dne 21.10.2005, ter da je v anamnezi, ki jo poda sam pacient, zapisano, da je oškodovanec v pretepu s strani znane osebe dobil več udarcev z roko in nogo po glavi. To pa je nedvomno dokaz, ki dodatno potrjuje oškodovančevo izpovedbo, in sicer v delu, ko navaja, da je takoj po obravnavanem dejanju poiskal zdravniško pomoč.
Kljub podanemu umiku tožbe, kot preklicu zahteve za pravno varstvo, ki je v dispoziciji tožeče stranke, se za dopustnost umika tožbe zahteva soglasje toženca, če se je že spustil v obravnavanje glavne stvari.
Opis slehernega kaznivega dejanja mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, čas in kraj storitve, predmet, na katerem, in sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi. Tako so sestavine (zakonski znaki) obravnavanega kaznivega dejanja prikrivanja po 1. odst. 221. člena KZ; 1. stvar oziroma tisto, kar je bilo zanjo pridobljeno (s prodajo ali zamenjavo), 2. pridobitev takšne stvari na enega od konkretnih oziroma splošno navedenih načinov v zakonu in 3. vedenje oziroma zavest storilca, da je bila stvar pridobljena s kaznivim dejanjem. Iz opisa obravnavanega kaznivega dejanja tako določno izhaja, kateri predmet (osebni avtomobil), naj bi obdolženec prikril, vendar le z navedbo "si kako drugače pridobi" dejansko ni konkretizirano na kakšen način, naj bi ga obdolženi prikril, torej ni konkretizirana izvršitvena oblika kaznivega dejanja, ki pa je seveda zakonski znak slehernega kaznivega dejanja. V subjektivnem pogledu za storitev kaznivega dejanja po 1. odst. 221. člena KZ zadošča vedenje oziroma zavest storilca, da je bil predmet pridobljen s kaznivim dejanjem, ali da takšno stvar prikriva. Ni pa potrebno, da storilec ve za konkretno kaznivo dejanje, storilca, pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja itd.
neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - odvzem pravice do učinkovitega pravnega sredstva - kršitev načela kontradiktornosti
Res je sicer, da ni nujno, da se sodišče do prav vsakega izmed dokazov, navedenih v dokaznem sklepu, izrecno in izčrpno opredeli in ga oceni, če šteje, da dokaz za ugotovitev bistvenih dejstev ni relevanten (glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 477/2003 z dne 10.6.2004), vendar mora v obrazložitvi svoje odločitve to navesti, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo.
Stranki se v pogodbi o zaposlitvi (kljub temu, da sta uporabili izraz pogodbena kazen) nista dogovorili za pogodbeno kazen, ampak sta se dogovorili za pavšalno odškodnino za pogodbeno odškodninsko odgovornost v primeru ravnanja v nasprotju s pogodbenimi določili (kršitvijo konkurenčne klavzule). Iz tega razloga tožeča stranka ne more biti že na podlagi domnevnega poslovnega sodelovanja tožene stranke s konkurenčno družbo upravičena do s pogodbo o zaposlitvi dogovorjenega zneska, ampak morajo biti tudi za pogodbeno odškodninsko odgovornost (enako kot za nepogodbeno) podani vsi elementi odškodninskega delikta (kršitev pogodbene obveznosti, nastanek škode, odgovornost povzročitelja ter vzročna zveza).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ker tožena stranka ni dokazala očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja – (da tožnik ni zaščitil materialnih dokazov, povezanih s tatvino, saj je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik v času izvršitve tatvine na dopustu, o izločitvi kaset pa je bil obveščen šele po tem, ko jih je že presnel) – je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožena stranka kot samostojna podjetnica posameznica po zaključku stečajnega postopka obstaja še naprej in je lahko pravdna stranka, zaradi česar je tožba zoper njo dopustna in je ni pravilno zavreči. Razen tega, da v nasprotju s pravno osebo po zaključku stečajnega postopka ne preneha obstajati, veljajo za stečaj samostojnega podjetnika posameznika enaka pravila kot za stečaj pravnih oseb. To pomeni, da gre v stečajno maso samostojnega podjetnika posameznika vse premoženje, ki ga ima ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov, navedenih v 104. členu ZPPSL, njegovi upniki, ki so pravočasno prijavili svoje terjatve, pa se poplačajo iz stečajne mase. Po zaključku stečajnega postopka ti upniki, četudi niso bili v celoti poplačani, ne morejo zahtevati ničesar več.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - sprememba delodajalca
Če preide delavec k drugemu delodajalcu zaradi skladiščne pogodbe, sklenjene med njegovim prejšnjim in novim delodajalcem, s katero se prenese dejavnost skladiščenja, del opreme skladišča in na podlagi katere preidejo k novemu delodajalcu tudi delavci, gre za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR.
Novi delodajalec z delavci ne sklepa novih pogodb o zaposlitvi, če pa jih kljub temu sklene in vsebujejo nove pogodbe o zaposlitvi določbo o poskusnem delu, je takšna določba nezakonita. Zato delavcu v primeru ocene o neuspešno opravljenem poskusnem delu ni mogoče zakonito podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
javni uslužbenec - količnik - naziv - napredovanje
Odločba o prevedbi v naziv ima naravo upravne odločbe in ne predstavlja niti odločbe o razporeditvi niti odločbe o plači, zaradi česar tožnik na podlagi takšne odločbe ob uveljavitvi ZJU in določitvi naziva ni pridobil višjega količnika za izračun osnovne plače, ki bi ga bilo potrebno upoštevati pri napredovanju. Tožena stranka je zato pravilno izhajala iz količnika, določenega z zadnjim dokončnim in pravnomočnim sklepom o razporeditvi na delovno mesto.
Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alinei prvega odstavka 112. člena ZPP (žalitve in nasilno vedenje delodajalca, nepreprečitev takšnega ravnanja s strani drugih delavcev) je podan, če žaljivo in nasilno ravnanje izvira s strani delodajalca ali nekoga, ki je z njim v delovnem razmerju, pa tudi v primeru, če delodajalec ni preprečil konflikta med delavcem in poslovnim partnerjem (oziroma sorodnikom) delodajalca, ki je delavca, ki je zanj opravljal delo po nalogu svojega delodajalca, napadel, mu prepovedal vstop v delavnico in mu grozil, da ne bo denarja.
Tožnik je s tožbo poleg plačila odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka zahteval ugotovitev, da mu je na podlagi njegove izredne odpovedi pogodba o zaposlitvi prenehala, tožba s takšno vsebino pa v ZDR ni posebej predvidena, kar pomeni, da bi moral tožnik za njeno dopustnost izkazati obstoj pravnega interesa. Ta pogoj ni izpolnjen, saj lahko denarne zahtevke iz delovnega razmerja v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delavca uveljavlja neposredno pred sodiščem.