KZ člen 97, 97/3, 97, 97/3. ZIZ člen 270, 270. OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1.
začasna odredba - denarna terjatev - varstvo oškodovanca - odvzem premoženjske koristi - kazenski postopek
Tožeča stranka, ki v kazenskem postopku ni priglasila premoženjskopravnega zahtevka, sme v pravdi zahtevati vrnitev zneska od tožene stranke, ki ji je bil s kazensko sodbo izrečen ukrep odvzema sprejete nagrade (odvzem premoženjske koristi). Poplačilo iz odvzete vrednosti pa lahko zahteva le ob izpolnitvi pogojev iz III. odst. 97. člena KZ.
OZ člen 299, 299/2, 418, 418/1, 418/3, 419, 299, 299/2, 418, 418/1, 418/3, 419.
odstop terjatve s pogodbo - cesija - kreditna pogodba - prehod stranskih pravic na prevzemnika - zakonske zamudne obresti
Tožeča stranka je terjatev proti tožencu pridobila na podlagi cesije. Ob cediranju kreditne terjatve na tožečo stranko, je banka prenesla na tožečo stranko tudi obrestno terjatev. Tožeča stranka je kot cesionar v celoti vstopila v pravni položaj prvotnega upnika. Če je bil torej toženec kot kreditojemalec v zamudi nasproti kreditojemalcu (cedentu), je v zamudi tudi proti tožeči stranki (cesionarju).
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, upnik pa ga mora obvestiti o prenosu (čl. 419 OZ). Vendar ima neizpolnitev te upnikove obveznosti za posledico samo to, da lahko dolžnik, ki za odstop ni vedel, veljavno izpolni svojo obveznost tudi nasproti prvotnemu upniku. Ni pa mogoče šteti, da je šele od prejema takšnega obvestila dolžnik dolžan plačati prevzemniku terjatve tudi zakonske zamudne obresti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR mora delodajalec dokazati, da je hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja po obsegu, intenzivnosti, pomenu in drugih okoliščinah takšna, da je izredna odpoved utemeljena. Ker je tožena stranka tožniku očitala zgolj neudeležbo na sestanku, na katerem se ni dogajalo nič, kar ne more predstavljati hujše kršitve delovnih obveznosti, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz 1. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi opr. št. I dne 1. 7. 2002 v tč. 1 in 3 izreka sklepa. Navedeni izvršilni sklep prvostopnega sodišča pa ne vsebuje 1. in 3. točke izreka, ampak je iz 1. odstavka izreka razvidno, pod tč. a, kolikšno glavnico dolguje toženec, pod tč. b, kolikšne so zakonske zamudne obresti (glavnice in dnevi zapadlosti posameznih glavničnih zneskov) in pod tč. c, koliko znašajo odmerjeni stroški izvršilnega postopka s pripadki. Tako iz izreka izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati, v katerem delu je prvostopno sodišče vzdržalo v veljavi izpodbijani sklep o izvršbi prvostopnega sodišča z dne, ker v izreku ni navedlo pravilnih označb odločitev iz sklepa o izvršbi, ravno tako pa tudi ni opisalo, na kaj se nanašata 1. in 3. točka, ki ju je vzdržalo v veljavi in glede na to tako ni mogoče preizkusiti prvostopne odločbe, saj je njen izrek nerazumljiv.
Določba čl. 182/I ZIZ jasno določa, da mora predkupni upravičenec uveljavljati predkupno pravico takoj po končani javni dražbi, torej na naroku, na katerem se je javna dražba opravila.
Če se je dedič priglasil k dedovanju po zapustniku in ga je sodišče razglasilo za dediča, odgovarja za zapustnikove dolgove. Odstop dednega deleža v nadaljevanju zapuščinske obravnave v razmerju do upnika nima več vpliva, saj gre že za fazo delitve dediščinske skupnosti, ki se upnika ne tiče.
ZTLR člen 38, 38. ZOR člen 210, 219, 220, 223, 225, 210, 219, 220, 223, 225.
vlaganja v tujo nepremičnino - nezavedna gestija - dopustna gestija - nedopustna gestija verzija - uporabnina - dobra vera
1. Osnovno pravilo obligacijskega prava je načelo nevmešavanja v tuje zadeve. Iz tega načela med drugim izhaja, da lastnik nepremičnine načeloma ni dolžan kriti stroškov vlaganj, ki jih je v njegovo nepremičnino nepoklicano opravil tretji.
2. V primeru dobroverne uporabe posestniku ni mogoče naložiti plačila uporabnine po 219. členu ZOR.
ZOR člen 1064, 1064/1, 1064/2, 1064/3, 1064, 1064/1, 1064/2, 1064/3.
pogodba o sefu - razdrtje pogodbe - izpraznitev sefa
Ko banka razdre pogodbo, lahko zahteva od uporabnika naj izprazni sef in ji izroči ključ. Če ta tega ne stori, pa lahko banka zahteva da se sef sodno odpre, ugotovi njegova vsebina in najdene stvari izročijo v depozit sodišču ali zaupajo v hrambo banki.
ZDR člen 119, 119/1, 132, 132/1, 119, 119/1, 132, 132/1.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - invalidnosti i. kategorije - pravnomočnost odločbe - odpravnina ob upokojitvi
Odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije je podlaga za prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu (1. odstavek 119. člena ZDR) z dnem, ko postane pravnomočna. Tega dne postane odločba izvršljiva, od naslednjega dne dalje pa se prične izplačevati invalidska pokojnina. V primeru takšnega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ima delavec pravico do odpravnine zaradi upokojitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – seznanitev z razlogom – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – prekluziven rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker jo je tožena stranka izdala po poteku prekluzivnega subjektivnega roka za podajo odpovedi, ki je začel teči, ko je bila seznanjena s konkretnimi razlogi, ki odpoved utemeljujejo, to je, ko je prejela osnutek revizijskega poročila, iz katerega so razvidne številne nepravilnosti v zvezi z neplačanimi računi in z uporabo službene kartice.
ZDR člen 205, 205. ZDSS-1 člen 23, 23/1, 23/4, 23, 23/1, 23/4.
prenehanje delovnega razmerja - direktno sodno varstvo - arbitraža
Ker so spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja spori posebnega pomena, kar je izraženo s številnimi določbami delovnopravne zakonodaje (prednostni postopek, krajši roki ipd.), saj gre pri tem za odločanje o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja, je s 23. členom ZDSS-1 omogočeno neposredno sodno varstvo brez zavlačevanja z raznimi oblikami alternativnega reševanja sporov, kamor sodi tudi arbitraža.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok - materialno procesno vodstvo
Sodišče mora na prekluzivne roke, znotraj katerih je potrebno podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, paziti po uradni dolžnosti. Ker bi bila v konkretnem primeru podana odpoved pravočasna le v primeru, če bi se tožena stranka z razlogi, ki jo utemeljujejo, seznanila šele na dan, ko je sestavila pisno obdolžitev in vabilo na zagovor (na katero se tožnica ni odzvala), bi sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva moralo poskrbeti, da se navedena vprašanja razčisti.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 177, 177/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – pisno opozorilo
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka tožnici ni omogočila zagovora v smislu določb ZDR. V dveh predhodnih pisnih opozorilih je sicer navedla, da lahko tožnica poda zagovor kadarkoli popoldne v pisarni direktorja, česar ni storila, v zadnjem pisnem opozorilu (ki bi ga bilo mogoče šteti kot pisno obdolžitev) pa vabila na zagovor ni bilo. V kolikor je tožena stranka štela, da je vabilo na zagovor že podala, bi morala v zadnjem pisnem opozorilu oziroma pisni obdolžitvi to navesti oziroma bi morala navesti okoliščine, zaradi katerih zagovora ne bi bila dolžna omogočiti.
upravna poravnava - odločba o denacionalizaciji - izvršljivost poravnave, sklenjene v denacionalizacijskem postopku - izstavitev zemljiškoknjižne listine
Poravnavo, sklenjeno v denacionalizacijskem postopku je torej treba vključiti v odločbo o denacionalizaciji, saj šele z izvršljivostjo te odločbe postane izvršljiva tudi vsebina poravnave. Poravnavi, sklenjeni v denacionalizacijskem postopku postali izvršljivi šele z odločbo o denacionalizaciji in to po določilih Zakona o upravnem postopku - ZUP. Ker pa izvršljivost takšnih poravnav ureja poseben zakon in je zato predpisan upravni postopek, je očitno, da teh poravnav ni mogoče uporabiti kot pravne podlage za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine v pravdnem postopku, saj tovrstna odločitev sploh ne spada v sodno pristojnost.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - reintegracija - odškodnina - razlika v plači
Reintegracijski zahtevek (za vrnitev na delo na prejšnje delovno mesto) ni utemeljen, če delavec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejme drugo ustrezno delo na novem delovnem mestu. V tem primeru mu je delodajalec dolžan izplačevati plačo skladno z novo pogodbo o zaposlitvi. Ker pa je sodišče ugotovilo neutemeljenost odpovednega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, je tožeča stranka upravičena do odškodnine za povračilo premoženjske škode v višini razlike med plačo za prejšnje delovno mesto in plačo, ki jo prejema na novem delovnem mestu.
povzročitev splošne nevarnosti - jašek za meteorne vode
Vsaka povzročitev nevarnosti z enim od izvršitvenih dejanj, naštetih v 1. odst. 317. čl. KZ še ne pomeni avtomatično tudi konkretnega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja velike vrednosti. Konkretnost te nevarnosti mora namreč biti podana že sama po sebi, ne pa šele ob spletu dodatnih okoliščin, ki tudi sicer v primerljivih primerih in izkustveno gledano, nikoli ne nastopijo.