URS člen 3, 23/1, 3, 23/1. ZKP člen 35, 35/1, 35/2. ZP-1 člen 67, 67/1-12, 67, 67/1-12. EKČP člen 6, 6/1.
prenos krajevne pristojnosti
Razlogi predlagatelja se smiselno nanašajo na dvom o nepristranosti razpravljajoče sodnice, ostali navedeni razlogi pa ne dajejo podlage za zaključek, da je očitno, da se bo pri drugem stvarno pristojnem sodišču lažje izvedel postopek in tudi niso takšne narave, da bi jih bilo mogoče šteti za tehtne razloge, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranosti sojenja.
Tožnik je kot neizbrani kandidat zaradi diskriminacije v postopku izbire zahteval odškodnino po splošnih pravilih civilnega prava. V tožbi bi zato moral postaviti le denarni tožbeni zahtevek, ne pa tudi ugotovitvenega tožbenega zahtevka, da je bil podvržen diskriminaciji. Gre za ugotavljanje dejstev, od katerih je odvisna utemeljenost denarnega tožbenega zahtevka in ki tvorijo trditveno podlago tožbe. Izrek sodbe sodišča prve stopnje je potrebno v delu, v katerem je takšnemu ugotovitvenemu zahtevku ugodilo, razveljaviti in tožbo v tem delu zavreči.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 352, 352/2, 179. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo – nepremoženjska škoda
Tožena stranka se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, ki je tožnici nastala, ker je stopila na žogo, padla in si zvila gleženj, s sklicevanje na dejstvo, da je imelo igrišče uporabno dovoljenje. Slednje pomeni, da je igrišče izpolnjevalo vse zahteve za varno uporabo, kar pa ni odločilno, saj do poškodbe ni prišlo zaradi napak ali pomanjkljivosti igrišča, ampak zaradi neustrezne organizacije in nezadostnega zagotavljanja varnosti pri igri dveh skupin otrok, ko je pri eni skupini potekala igra z več žogami.
ZPP člen 111, 111. ZFPPod člen 27, 27. ZFPPIPP člen 496.
predlog za nadaljevanje izvršbe - družbeniki izbrisane družbe
Dne 31.12.2007 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 126/2007 objavljen nov Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z veljavnostjo od 15.1.2008. Rok, ko je bilo mogoče ponovno začeti postopke za uveljavitev terjatev upnikov je pričel teči z dnem uveljavitve tega zakona.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo pravno podlago za svojo odločitev. Upoštevalo je določilo 63.čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
pobotni ugovor - leasing pogodba - razveljavitev pogodbe
Po 285. čl. ZPP je predsednik senata dolžan poskrbeti tudi za to, da se ponudijo in dopolnijo dokazila. Zato bi moralo že sodišče prve stopnje, v skladu z določbami o materialnem procesnem vodstvu, pred odločitvijo o zadevi stranki pozvati, da jo predložita.
ZDR člen 125, 125/1, 125, 125/1. ZJU člen 24, 24/3, 67, 67/2, 156, 156/3, 24, 24/3, 67, 67/2, 156, 156/3.
javni uslužbenec - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - podaljšanje poskusnega dela - učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Ker je mogoče delavčevo sposobnost za opravljanje določenega dela oceniti le v primeru, če delavec v času poskusnega dela dejansko dela (delo opravlja), se poskusno delo podaljša v primeru začasne odsotnosti delavca. Do podobne situacije, kot v primeru delavčeve odsotnosti z dela, je prišlo tudi z nastopom sodnih počitnic, ki so trajale eno tretjino dogovorjenega poskusnega dela. V času sodnih počitnic tožnik ni mogel v pričakovanem obsegu opraviti svojega dela, zaradi česar podaljšanje njegovega poskusnega dela ni bilo nezakonito.
Ker ZJU/2002 določbe o tem, da bi lahko javnemu uslužbencu zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delovno razmerje prenehalo pred vročitvijo odločitve o njegovi pritožbi zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni imel, je tožena stranka kot datum prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki napačno določila pred dokončnostjo tega sklepa. Iz tega razloga je tožnik upravičen do priznanja delovnega razmerja za čas od dneva, določenega v sklepu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, do dneva dokončnosti tega sklepa (ob ugotovitvi, da je sicer odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita).
ZDR člen 141, 142, 142/2, 147, 154, 158, 201. ZOFVI člen 119, 120. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 62.
delovna obveznost – prepoved dodatnega dela
Tožnica je izpolnila svojo tedensko 40 urno delovno obveznost s 5 urami rednega pouka na dan, z dnevnim odmorom v trajanju 0,5 ure in s pripravami na pouk v trajanju 2,5 ure dnevno, skupaj torej 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek za prepoved toženi stranki, da ji nalaga dodatne učne oziroma delovne obveznosti jutranjih varstev, nadomeščanja ostalih učiteljev ter popoldanskih dežurstev utemeljen.
ZZVZZ člen 81, 82. ZPIZ-1 člen 91, 91/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1, 233, 233/1, 235, 238, 239, 244.
začasna nezmožnost za delo – ocena delazmožnosti – dokončna odločba
Dokončna in izvršljiva odločba ZPIZ predstavlja objektivno podlago za ocenjevanje tožnikove začasne nezmožnosti za delo in sicer se ta ocenjuje za delo, za katero je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da ga je zmožen opravljati. Dejstvo, da tožnik ni bil premeščen na drugo delovno mesto in da ni podpisal nove pogodbe o zaposlitvi, samo po sebi ne predstavlja razloga za bolniški stalež. Tudi začasna nezmožnost se ne ugotavlja za delo, za katero je bilo že z odločbo ZPIZ ugotovljeno, da tožnik zanj ni trajno zmožen.
Upoštevaje zakonsko podlago čl. 200 ZOR pripada oškodovanki takšna denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki naj ji omogoči satisfakcijo, zadoščenje, s prisojenim zneskom pa ima oškodovanka možnost, da si z njim pridobi zadovoljstvo in kolikor je mogoče ublaži trpljenje zaradi razžalitve. Da pa bi prisojena denarna odškodnina ustrezala pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, mora tako sodišče pri odločanju upoštevati ne le okoliščine primera, zlasti stopnjo bolečin in njihovo trajanje,ampak tudi pomen prizadete dobrine in namen odškodnine in paziti, da odmerjena odškodnina ne gre na roko težnjam, nezdružljivimi z njeno naravo in namenom, kar pomeni, da mora sodišče pri razsoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati več meril in to za vsak konkretni primer posebej. Upoštevati mora objektivna merila, kjer se upošteva narava in teža poškodbe in subjektivna merila, ki se nanašajo na to, koliko oškodovančeve osebne lastnosti, kot so starost, spol, poklic, siceršnje življenjske aktivnosti in podobno vplivajo na obseg škode. Tretje merilo pa je okvir, ki ga je izoblikovala sodna praksa in se izraža v medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Tako je odškodnina posledica konkretizacije in individualizacije posameznega škodnega primera, ob tem pa se upošteva tudi kriterij primerljivosti.
ZDR člen 87, 87/2, 87/3, 204, 204/3. ZPP člen 144, 149, 149/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vročitev – sodno varstvo
Ker je bilo na podlagi izpovedi prič dokazano, da je tožnica redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela v prostorih delodajalca, se šteje, da je bila odpoved pravilno osebno vročena, četudi tožnica prejema ni podpisala. Toženi stranki ni bilo treba odpovedi ponovno vročati z nadomestno vročitvijo.
Tožba, vložena po izteku tridesetdnevnega roka od prejema odpovedi, se zavrže v celoti, saj sta reintegracijski in reparacijski tožbeni zahtevek zahtevka sestavna dela tožbenega zahtevka, s katerim se izpodbija zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZOR člen 26, 126, 210, 210/4, 371, 374, 26, 126, 210, 210/4, 371, 374. ZGD člen 8, 8/1, 8, 8/1.
izjalovljen namen - kondikcijski zahtevek - condictio causa data causa non secuta - neupravičena korist - ugovor zastaranja - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Tožeča stranka je ob spornem nakazilu dne 2. 8. 1994 imela šele pričakovanje, da ji bo v posledici nakazila nastala terjatev do družbe P. d.o.o., če bo dokapitalizacija tudi dejansko izvedena. Ker dokapitalizacija s stvarnim vložkom, ki bi ga morala zagotoviti tožena stranka, ni bila realizirana, je s tem odpadla možnost, da bi tožeča stranka povrnitev vplačanega zneska lahko zahtevala od družbe P. d.o.o. S tem pa se je izjalovil namen, zaradi katerega je tožeča stranka izvršila plačilo, v posledici česar je podana podlaga kondikcijskega zahtevka s strani tožeče stranke (condictio causa data causa non secuta).
Določba čl. 182/I ZIZ jasno določa, da mora predkupni upravičenec uveljavljati predkupno pravico takoj po končani javni dražbi, torej na naroku, na katerem se je javna dražba opravila.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz 1. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi opr. št. I dne 1. 7. 2002 v tč. 1 in 3 izreka sklepa. Navedeni izvršilni sklep prvostopnega sodišča pa ne vsebuje 1. in 3. točke izreka, ampak je iz 1. odstavka izreka razvidno, pod tč. a, kolikšno glavnico dolguje toženec, pod tč. b, kolikšne so zakonske zamudne obresti (glavnice in dnevi zapadlosti posameznih glavničnih zneskov) in pod tč. c, koliko znašajo odmerjeni stroški izvršilnega postopka s pripadki. Tako iz izreka izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati, v katerem delu je prvostopno sodišče vzdržalo v veljavi izpodbijani sklep o izvršbi prvostopnega sodišča z dne, ker v izreku ni navedlo pravilnih označb odločitev iz sklepa o izvršbi, ravno tako pa tudi ni opisalo, na kaj se nanašata 1. in 3. točka, ki ju je vzdržalo v veljavi in glede na to tako ni mogoče preizkusiti prvostopne odločbe, saj je njen izrek nerazumljiv.
URS člen 22, 22. ZPP člen 139, 139/3, 140, 141, 141/4, 142, 139, 139/3, 140, 141, 141/4, 142. EKČP člen 6.
vročanje subjektu vpisa v sodni register - ponovno vročanje sodbe - kršitev načela kontradiktornosti - neenako obravnavanje strank v postopku
Iz obrazloženega izhaja, da sodišče prve stopnje vse do vročanja sodbe ni sledilo predlogu tožeče stranke, naj se pisanja vročajo na naslov njenega zakonitega zastopnika. Z dopustitvijo ponovnega vročanja sodbe na drugem kraju od tistega, na katerem so se do tedaj veljavno opravljale vročitve sodnih pisanj, bi sodišče tožeči stranki dalo možnost, da v dodatnem roku vloži pravno sredstvo. Takšno postopanje pa bi po presoji pritožbenega sodišča pomenilo neenako obravnavanje strank v postopku in s tem kršitev načela kontradiktornosti, ki je neposreden izraz ustavne zagotovljene pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
Če se je dedič priglasil k dedovanju po zapustniku in ga je sodišče razglasilo za dediča, odgovarja za zapustnikove dolgove. Odstop dednega deleža v nadaljevanju zapuščinske obravnave v razmerju do upnika nima več vpliva, saj gre že za fazo delitve dediščinske skupnosti, ki se upnika ne tiče.
OZ člen 64, 64/1, 83, 847, 847/1, 64, 64/1, 83, 847, 847/1. ZNPosr člen 25, 25/1, 25/3, 25/4, 25/5, 25, 25/1, 25/3, 25/4, 25/5.
posredniška pogodba - pogodba o posredovanju - promet z nepremičninami - obveznost posrednika - provizija - plačilo za posredovanje - ara - sklenitev pogodbe - nejasna določila
Ara je realni kontrakt. Da bi pogodba o ari bila veljavno sklenjena, mora biti tudi izročen denarni znesek, ki je predmet are, razen če ni dogovorjeno kaj drugega. Ne zadošča le obljuba ene stranke, da bo aro dala. Sam podpis zapisa pogodbe o ari je torej nerelevanten, če tožeča stranka ni zatrjevala drugačnega dogovora. Ker ara ni bila izročena, pogodba o ari ni sklenjena. Zato tudi ob razlagi spornega 2. stavka 6. točke Splošnih pogojev, za kakršno se zavzema tožeča stranka, tj. da je plačilo za posredovanje zapadla v plačilo ob sklenitvi pogodbe o ari (in ne prodajne pogodbe, kot je to pravilno in v skladu s 83. členom OZ razlagalo prvostopenjsko sodišče), tožeča stranka ni pridobila pravice do plačila. Ob ugotovitvi,da ni bila sklenjena niti pogodba o ari, niti prodajna pogodba, za sklenitev katere je tožeča stranka posredovala, zahtevek tožeče stranke za plačilo za posredovanje ni utemeljen niti po določilih sklenjene pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami skupaj z njenimi splošnimi pogoji, niti po določilih Zakona o nepremičninskem posredovanju, niti po določilih Obligacijskega zakonika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tudi v primeru, če bi obstajalo prosto delovno mesto, za katerega bi tožnik izpolnjeval pogoje ali pa bi se za delo lahko dokvalificiral ali prekvalificiral, mu tožena stranka takega dela ne bi bila dolžna ponuditi, če bi izkazala, da nima potrebe po zasedbi tega delovnega mesta ali pa če bi bila dokvalifikacija ali prekvalifikacija predolgotrajna ali povezana s prevelikimi (nesorazmernimi) stroški.
OZ člen 299, 299/2, 418, 418/1, 418/3, 419, 299, 299/2, 418, 418/1, 418/3, 419.
odstop terjatve s pogodbo - cesija - kreditna pogodba - prehod stranskih pravic na prevzemnika - zakonske zamudne obresti
Tožeča stranka je terjatev proti tožencu pridobila na podlagi cesije. Ob cediranju kreditne terjatve na tožečo stranko, je banka prenesla na tožečo stranko tudi obrestno terjatev. Tožeča stranka je kot cesionar v celoti vstopila v pravni položaj prvotnega upnika. Če je bil torej toženec kot kreditojemalec v zamudi nasproti kreditojemalcu (cedentu), je v zamudi tudi proti tožeči stranki (cesionarju).
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, upnik pa ga mora obvestiti o prenosu (čl. 419 OZ). Vendar ima neizpolnitev te upnikove obveznosti za posledico samo to, da lahko dolžnik, ki za odstop ni vedel, veljavno izpolni svojo obveznost tudi nasproti prvotnemu upniku. Ni pa mogoče šteti, da je šele od prejema takšnega obvestila dolžnik dolžan plačati prevzemniku terjatve tudi zakonske zamudne obresti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tožnik je tožbo vložil prepozno, saj rok 30 dni za uveljavljanje sodnega varstva ob prenehanju delovnega razmerja ni začel teči od prejema dopisa Zavoda RS za zaposlovanje, iz katerega izhaja, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ampak ko je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala veljati.