Sodišče prve stopnje je ob trditveni podlagi pravdnih strank, na katero je v pravdi vezano, pravilno uporabilo materialno pravo. V kolikor pa pritožba meri na uporabo instituta spregleda pravne osebnosti po čl. 6 ZGD oz. čl. 8 ZGD-1, bi morala konkretne trditve, vključno z dokazi za takšne trditve, tožeča stranka, v skladu s procesnimi pravili (286. čl. ZPP), navajati že pred sodiščem prve stopnje).
Z izplačilom 11.000.000,00 SIT je tožena stranka pristala, da tožnici takoj izplača reparacijo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, tožnica je navedeni znesek prejela in se odpovedala pravici do vrnitve na delo k toženi stranki. Ker je šlo za dopustno razpolaganje strank glede plačila neto prejemkov iz delovnega razmerja, tožnica ni upravičena do vtoževanega zneska, ki predstavlja razliko med izplačanim zneskom in popolno reparacijo, do katere bi bila upravičena, če ne bi pristala na izvensodno poravnavo.
Institut "culpa in contrahendo" je pojem, širši od vsebine odgovornosti za pogajanja, saj se z njim označujejo vse pravice in obveznosti, ki so povezane s sklenitvijo pogodbe, in ne le tiste, ki se navezujejo na nepoštena pogajanja.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da je tožena stranka s tem, ko je odločitev o predlogu za razširitev dnevnega reda prepustila v odločitev skupščini, omogočila obravnavanje dodatnih točk dnevnega reda (ob predpostavki podanega potrebnega soglasja večine navzočih delničarjev). Zato ni moč govoriti o zlorabi instituta razširitve dnevnega reda s strani uprave tožene stranke in samovoljnem odločanju uprave o dopolnitvah predlaganega dnevnega reda.
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da je bil dnevni red razširjen že zato, ker so bili navzoči na skupščini vsi delničarji. Dejstvo, da so bili na skupščini navzoči vsi delničarji (univerzalna skupščina) ne ustvarja posledic že samo po sebi, temveč je šele pogoj za nastanek le -teh. Zato ni utemeljena trditev pritožnika, da je zaradi pravil o univerzalni skupščini sklep o (ne)razširitvi dnevnega reda po sami vsebini v nasprotju z zakonom.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje -
Tako bi vzrok za vrnitev v prejšnje stanje lahko bil tudi zastoj v prometu, ki bi bil nenaden, nepričakovan. Običajne zastoje, ki jih je mogoče pričakovati in ki niso dalj časa trajajoči, pa stranka, zlasti njen odvetnik, mora upoštevati pri predvidevanju časa, ki ga bo potrebovala za pot do sodišča.
OZ člen 86, 86. ZDR člen 11, 11/1, 13, 13/1, 11, 11/1, 13, 13/1.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - po uradni dolžnosti
Če se izkaže, da so utemeljene navedbe tožnika, da dela, ki bi ga moral opravljati po pogodbi o zaposlitvi, sploh ni (da gre za fiktivno pogodbo), je pogodba o zaposlitvi lahko nična. Kar mora sodišče prve stopnje presojati po uradni dolžnosti.
Obstoj pravdne oz. procesne sposobnosti stranke se sicer domneva, če pa sodišče iz okoliščin posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora samo (po uradni dolžnosti) poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine (ne)sposobnosti.
2. odst. 283. čl. ZGD med drugim določa, da o sklicu skupščine odloči uprava z navadno večino. V obravnavanem primeru iz družbene pogodbe izhaja, da ima tožena stranka poslovodni odbor, ki ga sestavljajo trije člani. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je v primeru, kakršen je obravnavani, skupščina pravilno sklicana tedaj, ko je o njenem sklicu odločil poslovodni odbor z navadno večino. Ko je to storjeno pa zadošča, da družbenike o sklicu obvesti kdorkoli izmed poslovodij.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – poslovodna oseba
Četudi sta stranki v individualni pogodbi o zaposlitvi določili, da lahko pride do prenehanja delovnega razmerja tudi iz drugih utemeljenih razlogov, presojana odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri ni naveden razlog za odpoved, ni zakonita. Da bi bila zakonita, bi morali stranki utemeljene razloge za prenehanje delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi konkretizirati oziroma bi morala tožena stranka odpoved podati na enega izmed načinov, določenih v ZDR.
ZOR člen 26, 31, 32, 32/1, 38, 45, 45/1, 45/4, 272, 272/2, 273, 273/1, 26, 31, 32, 32/1, 38, 45, 45/1, 45/4, 272, 272/2, 273, 273/1. ZIZ člen 238, 238. OZ člen 22, 27, 22, 27.
pogodba - sklenitev pogodbe - sklenitev glavne pogodbe - predpogodba - pogodbena kazen - pojem ponudbe - ponudba - sprejem ponudbe - izjava volje - poziv k prodaji
S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odstavek 45. člena ZOR v zvezi s 1060. členom OZ). Neizpolnitev predpogodbe se zato kaže v opustitvi podati izjavo volje, k izjavi katere se je sklenitelj v predpogodbi zavezal in na podlagi katere bo sklenjena glavna pogodba. Ker pa sklenitev (vsake) pogodbe predpostavlja ponudbo in sprejem le-te, je treba odgovoriti na vprašanje, ali je sklenitelju predpogodbe mogoče očitati neizpolnitev predpogodbe, če (1) ni podal ponudbe za sklenitev pogodbe, ali pa je takšen očitek utemeljen le takrat, če je opustil podati (2) izjavo o sprejemu sopogodbenikove ponudbe. Po razumevanju pritožbenega sodišča je pravilno stališče, da je očitek neizpolnitve predpogodbe lahko utemeljen le takrat, ko je pogodbenik odklonil podati izjavo o sprejemu ponudbe zainteresirane stranke.
obligacijsko pravo - stvarno pravo - stanovanjsko pravo
VSL0006634
ZTLR člen 13, 15, 13, 15. SZ člen 26, 32, 26, 32.
upravnik večstanovanjske hiše - upravljanje večstanovanjske hiše - stroški upravljanja - način delitve
Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov je skladno s pogodbo o upravljanju naloga upravnika, ta pa ne more svoje naloge v primeru odsotnosti pogodbe o upravljanju med etažnimi lastniki ali sodnega sklepa z enakim učinkom opraviti tako, da upoštevajoč zgoraj omenjeno metodologijo točkovanja sam določi velikost deležev etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov upravljanja v ožjem smislu.
služnost v javno korist - sklenitev pogodbe - kontrahirna dolžnost
V primeru, kadar upravičen predlagatelj po čl. 110/2 in 3 ZUreP-1 služnostne pogodbe v javno korist z lastniki zemljišč, ki jih takšna služnost bremeni, ne sklene ali noče skleniti, lahko lastnik zemljišča na podlagi obligacijskih pravil o kontrahirni dolžnosti (17. čl. OZ) zahteva od upravičenca le, da mu v določenem roku ponudi sklenitev pogodbe pod pogoji iz čl. 110 ZUreP-1.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – invalid III. kategorije
Tožnik je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, priznana mu je bila pravica do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugo ustrezno delo. Ker je invalidnost nastala v času veljavnosti ZPIZ/92, bi bil upravičen do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ki je enako razliki med pokojninsko osnovo, od katere bi se odmerila invalidska pokojnina ob razporeditvi na drugo ustrezno delo, in plačo, določeno ob razporeditvi na drugo ustrezno delo, le v primeru, če bi bila njegova plača manjša od pokojninske osnove.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - nadaljevanje z delom
Pri presoji pogodbe o zaposlitvi za poklicnega pripadnika Slovenske vojske je sicer potrebno upoštevati specialno ureditev v ZJU in ZObr, vendar ne v primeru, kadar ni sporna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ampak delavec - vojak uveljavlja domnevo, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, zaradi tega, ker je z delom pri toženi stranki nadaljeval tudi po izteku časa, določenega s pogodbo o zaposlitvi. Ker o tej materiji niti ZJU niti ZObr ne določata ničesar, je potrebno uporabiti le določbe ZDR in tožniku po določbi 54. člena ZDR ugoditi.
Ker je bila tožba v tej zadevi vložena 5.2.2002, bi moralo sodišče prve stopnje pogoje za izdajo zamudne sodbe presojati po prvotnem (nenoveliranem) ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99).
Glede na navodila zdravnika, da se tožnik v času bolniškega staleža lahko giblje okoli hiše, vozi na injekcije v ambulanto v kraj, ki je 4 km oddaljen od njegovega prebivališča, in gre v trgovino po hrano, ravnanja, ko je dvakrat peljal hči v šolo, enkrat v trgovino in enkrat do bankomata, ne predstavljajo ravnanj v nasprotju z navodili zdravnika in niso utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – prenehanje delovnega razmerja neodvisno od volje
Soglasje oziroma volja za prenehanje delovnega razmerja delavca mora biti jasno in nedvomno izražena. Ravnanja tožnika, ki je s podpisom potrdil prejem odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in ki je umaknil tožbo, s katero je uveljavljal nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, ni mogoče šteti za soglasje k prenehanju delovnega razmerja. Tožnik, delovni invalid II. kategorije invalidnosti, ima zato pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, saj mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje.
Za ugotovitev kdo so dediči ni odločilen sklep o dedovanju, ker gre za odločbo deklarativne narave. Če pa je zapuščinski postopek končan, se iz njega vidi, kdo so dediči.
Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da ima fotokopija javne listine po veljavni sodni praksi v izjemnih primerih, ko dokazuje neko odločilno dejstvo, lahko značaj javne listine. Neoverjena fotokopija originalne javne listine namreč nima značaja javne listine, saj je ni izdal za to pooblaščeni izdajatelj. Lahko pa pridobi lastnost listine v smislu določbe 7. odst. 126. člena KZ, če rabi za dokaz kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja.