zemljiškoknjižno dovolilo - vknjižba lastninske pravice - sodba na podlagi pripoznave
Namen procesne omejitve prostega razpolaganja z zahtevki po 3. odst. 3. čl. ZPP je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava zaradi kogentnih zapovedi oziroma prepovedi ne bi mogle doseči.
Sodišče je nepravilno zavrnilo predlagan dokaz z zaslišanjem prič, ker ne bi mogle prepričljivo potrditi dogovora pravdnih strank o menjavi deviz, kar smiselno pomeni, da dokaza ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel. Tako ravnanje pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
SZ člen 116, 116. ZPPLPS člen 4, 4. ZZK-1 člen 243, 244, 243, 244.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice
Tožnik je za izbrisno tožbo lahko aktivno legitimiran, če je na stvari, ki je bila predmet vpisa, pred vpisom pridobil lastninsko pravico. Tožnik je zatrjeval, da je lastninsko pravico na spornem stanovanju pridobil na podlagi zakona, konkretno na podlagi določbe 116. člena Stanovanjskega zakona iz leta 1991 (SZ).
krivdna odškodninska odgovornost – vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo – (objektivna) predvidljivost nastanka škode – teorija o adekvatni vzročnosti
Za presojo toženčeve odškodninske odgovornosti je pomembno, ali je možnost nastanka škode kot posledica njegovega ravnanja (objektivno) predvidljiva, torej ali je bil toženec sposoben predvideti, da lahko njegovo ravnanje povzroči škodljive posledice.
Po določbi 7. odst. 38. čl. ZIZ je treba povrnitev stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo oz. je znana njihova višina (subjektivni rok), rok 30 dni pa je določen kot skrajni oz. objektivni rok.
ZOR člen 174, 177, 192, 200, 203, 205, 206, 174, 177, 192, 200, 203, 205, 206.
razbremenitev od objektivne odgovornosti - nepričakovanost škodnega dogodka - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - prispevek oškodovanca - pravična odškodnina
V rizično sfero objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi nepričakovana, nepravilna in celo nerazumna dejanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Dovolj je, da je bilo tako ravnanje objektivno predvidljivo.
ZPP člen 2, 235, 328, 332. SPZ člen 66, 66/3, 70. ZTLR člen 20, 20/2. ZNP člen 122. ZZK-1 člen 5, 7.
načelo dispozitivnosti - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pridobitni način
Da sodišče tožniku nekaj prisodi oziroma o nečem odloči, mora biti izpolnjen tudi procesno pravni pogoj, da tožnik to zahteva z ustreznim tožbenim zahtevkom. V 70.čl. SPZ je izrecno navedeno, da se lastninska pravica v sodnem postopku delitve pridobi že s pravnomočnostjo sodne odločbe.
Ni mogoče soglašati s stališčem, da pravni posel, s katerim družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic (1. odst. 248. člena ZGD-1), nima za posledico, da se na tak način pridobljene delnice štejejo za lastne delnice družbe. Z vidika ekonomskega učinka pridobitve na premoženje družbe je te delnice mogoče povsem enačiti z lastnimi delnicami (ki jih je družba sama pridobila). - Dejstvo, da pridobitev delnic ni neveljavna, še ne pomeni, da pridobljenih delnic ni mogoče šteti za lastne delnice.
Ni mogoče soglašati niti s stališčem, da se določba 1. odst. 248. člena ZGD-1 ne razteza na dajanje posojil tretjemu s strani odvisne družbe (družbe v večinski lasti družbe izdajateljice delnic). Posojilo, ki ga da tretjemu družba v večinski lasti izdajateljice delnic, ima za družbo izdajateljico delnic enak ekonomski učinek, kot da bi posojilo dala sama družba izdajateljica (obvladujoča družba).
ZGD člen 6, 6/1, 6/1-3, 580 ZGD-1 člen 8 ZPPSL člen 142, 142/3.
spregled pravne osebnosti - vezanost na ugotovljeno terjatev v stečaju
Čeprav toženec v postopku, kjer je bila ugotovljena terjatev družbe, za katero odgovarja zaradi okoliščin po 3. alineji 1. odst. 6. čl. ZGD, ni sodeloval, ga ta pravnomočna ugotovitev veže, saj bi bil v nasprotnem primeru (vsaj delno) izničen namen instituta spregleda pravne osebnosti.
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne priloži listin, določenih v 3. odstavku 13. člena ZST, takšen predlog ni formalno nepopoln (in se ga ne zavrže), ampak ga je potrebno obravnavati po vsebini (in zaradi neutemeljenosti zavrniti).
Obnovo postopka iz razloga po 4. točki 394. člena ZPP (če pravdne stranke ne zastopa zakoniti zastopnik) lahko zahteva le stranka, katere pravice so bile kršene s tem, ker v postopku ni bila pravilno zastopana, in ne nasprotna stranka.
pogodba o življenjskem zavarovanju - vodenje pravdnega postopka - izvedenstvo
Res je, da po čl. 252 ZPP sodišče vodi dokaze izvedencev, vendar pa ni bila dolžnost sodišča, da ponovno zasliši izvedenca P., če je verjelo izvedbi izvedenca B. Sodišče prve stopnje je razumno obrazložilo, zakaj je verjelo temu izvedencu, zato bi lahko le tožeča stranka predlagala soočenje izvedenca po II. odst. 254. čl. ZPP.
6 % prispevek za pokojninsko zavarovanje pri izplačilu nagrade in stroškov sodnemu izvedencu iz cenitve ima pravno podlago v 2. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem zavarovanju, saj se sodni izvedenci in cenilci ne uvrščajo med osebe, ki bi opravljale to delo kot samostojno dejavnost. Funkcija sodnega cenilca je med določbami o zavarovanju za posebne primere umeščena v „drugo pravno razmerje“, za katera se vzpostavi zavarovanje po 2. odst. 27. čl. ZPIZ-1, prispevek 6 % od bruto zneska prejemnika iz drugega pravnega razmerja plačujejo izplačevalci.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Pri tožniku je bila ugotovljena dokaj visoka stopnja alkohola v krvi, čeprav je tožena stranka delavce že dalj časa opozarjala na pomen spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma o treznosti na delovnem mestu. Poleg tega je bilo tožnikovo delo v proizvodnji takšne narave, da je s tem, ko ga je opravljal pod vplivom alkohola, povečal možnost nastanka škode oziroma poškodbe. Navedene okoliščine so povzročile, da je tožena stranka izgubila zaupanje vanj in mu utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka.
obligacijsko pravo - stvarno pravo - stanovanjsko pravo
VSL0006634
ZTLR člen 13, 15, 13, 15. SZ člen 26, 32, 26, 32.
upravnik večstanovanjske hiše - upravljanje večstanovanjske hiše - stroški upravljanja - način delitve
Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov je skladno s pogodbo o upravljanju naloga upravnika, ta pa ne more svoje naloge v primeru odsotnosti pogodbe o upravljanju med etažnimi lastniki ali sodnega sklepa z enakim učinkom opraviti tako, da upoštevajoč zgoraj omenjeno metodologijo točkovanja sam določi velikost deležev etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov upravljanja v ožjem smislu.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje -
Tako bi vzrok za vrnitev v prejšnje stanje lahko bil tudi zastoj v prometu, ki bi bil nenaden, nepričakovan. Običajne zastoje, ki jih je mogoče pričakovati in ki niso dalj časa trajajoči, pa stranka, zlasti njen odvetnik, mora upoštevati pri predvidevanju časa, ki ga bo potrebovala za pot do sodišča.
pobotni ugovor - izrek - prekoračitev tožbenega zahtevka
V primeru pobotnega ugovora se v izreku sodbe ugotovi obstoj terjatve tožeče stranke in obstoj terjatve tožene stranke, nato pa se ugotovljeni terjatvi med seboj pobotata in zahtevek tožeče stranke zavrne. To pomeni, da je mogoče o obstoju terjatve tožene stranke, ki je uveljavljana v pobot, odločati le do višine terjatve tožeče stranke. Ker je sodišče prve stopnje obstoj navedene terjatve ugotavljalo tudi v presežku, je s tem prekoračilo tožbeni zahtevek.
služnost v javno korist - sklenitev pogodbe - kontrahirna dolžnost
V primeru, kadar upravičen predlagatelj po čl. 110/2 in 3 ZUreP-1 služnostne pogodbe v javno korist z lastniki zemljišč, ki jih takšna služnost bremeni, ne sklene ali noče skleniti, lahko lastnik zemljišča na podlagi obligacijskih pravil o kontrahirni dolžnosti (17. čl. OZ) zahteva od upravičenca le, da mu v določenem roku ponudi sklenitev pogodbe pod pogoji iz čl. 110 ZUreP-1.
Obstoj pravdne oz. procesne sposobnosti stranke se sicer domneva, če pa sodišče iz okoliščin posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora samo (po uradni dolžnosti) poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine (ne)sposobnosti.