Ni mogoče soglašati s stališčem, da pravni posel, s katerim družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic (1. odst. 248. člena ZGD-1), nima za posledico, da se na tak način pridobljene delnice štejejo za lastne delnice družbe. Z vidika ekonomskega učinka pridobitve na premoženje družbe je te delnice mogoče povsem enačiti z lastnimi delnicami (ki jih je družba sama pridobila). - Dejstvo, da pridobitev delnic ni neveljavna, še ne pomeni, da pridobljenih delnic ni mogoče šteti za lastne delnice.
Ni mogoče soglašati niti s stališčem, da se določba 1. odst. 248. člena ZGD-1 ne razteza na dajanje posojil tretjemu s strani odvisne družbe (družbe v večinski lasti družbe izdajateljice delnic). Posojilo, ki ga da tretjemu družba v večinski lasti izdajateljice delnic, ima za družbo izdajateljico delnic enak ekonomski učinek, kot da bi posojilo dala sama družba izdajateljica (obvladujoča družba).
ZPP člen 2, 235, 328, 332. SPZ člen 66, 66/3, 70. ZTLR člen 20, 20/2. ZNP člen 122. ZZK-1 člen 5, 7.
načelo dispozitivnosti - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pridobitni način
Da sodišče tožniku nekaj prisodi oziroma o nečem odloči, mora biti izpolnjen tudi procesno pravni pogoj, da tožnik to zahteva z ustreznim tožbenim zahtevkom. V 70.čl. SPZ je izrecno navedeno, da se lastninska pravica v sodnem postopku delitve pridobi že s pravnomočnostjo sodne odločbe.
SZ člen 116, 116. ZPPLPS člen 4, 4. ZZK-1 člen 243, 244, 243, 244.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice
Tožnik je za izbrisno tožbo lahko aktivno legitimiran, če je na stvari, ki je bila predmet vpisa, pred vpisom pridobil lastninsko pravico. Tožnik je zatrjeval, da je lastninsko pravico na spornem stanovanju pridobil na podlagi zakona, konkretno na podlagi določbe 116. člena Stanovanjskega zakona iz leta 1991 (SZ).
predlog za razdelitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku – čas vložitve predloga – eventualna maksima – nova dejstva in dokazi
V nepravdnem postopku se na podlagi 37. čl. ZNP uporabljajo določbe ZPP o eventualni maksimi (286. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP), vendar to enako velja le za navajanje novih dejstev in novih dokazov, ne velja pa za vloge udeležencev glede načina razdelitve premoženja. Takšen predlog lahko udeleženci postopka podajajo do konca nepravdnega postopka.
Sodišče je nepravilno zavrnilo predlagan dokaz z zaslišanjem prič, ker ne bi mogle prepričljivo potrditi dogovora pravdnih strank o menjavi deviz, kar smiselno pomeni, da dokaza ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel. Tako ravnanje pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
zemljiškoknjižno dovolilo - vknjižba lastninske pravice - sodba na podlagi pripoznave
Namen procesne omejitve prostega razpolaganja z zahtevki po 3. odst. 3. čl. ZPP je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava zaradi kogentnih zapovedi oziroma prepovedi ne bi mogle doseči.
Kaznivo dejanje nasilništva je sestavljeno kaznivo dejanje in so v njem konzumirana kazniva dejanja po 169. čl. KZ (razžalitev), 146. čl. KZ (grdo ravnanje), 142. čl. KZ (prisiljenje) in po čl. 145 KZ (ogrožanje varnosti). Ker so izvršitvena dejanja po 1. odst. 299. čl. KZ našteta alternativno, za obstoj kaznivega dejanja zadostuje, da storilec uresniči le eno od predvidenih oblik, če pa uresniči več oblik tega kaznivega dejanja, gre za navidezni stek in je podano le eno kaznivo dejanje. Poleg posledic storilčevega izvršitvenega dejanja pa mora nastati tudi ogroženost, zgražanje ali prestrašenost v javnosti ali v družini, kar se pri občanih in družinskih članih odraža kot nemir, nerazpoloženje, vznemirjenost, občutek strahu in podobno. Slednje pa je v opisu obravnavanega dejanja izostalo. V opisu dejanja se sicer navaja, da sta bila obdolženčeva mladoletna sinova, ki sta bila dostikrat navzoča pri prepirih, v neprijetnem položaju ter da so ti prepiri na njiju vplivali negativno in je bil mlajši sin za mamo v skrbeh, starejši pa se je takšnim prepirom izognil tako, da je odšel ven ali se zaprl v svojo sobo, vendar navedena stanja po oceni pritožbenega sodišča po svoji intenzivnosti ne dosegajo pojme ogroženosti, zgražanja ali prestrašenosti, kar pa je, kot je bilo to že navedeno, zakonski znak očitanega kaznivega dejanja. Navedbo, da je bil mlajši sin prestrašen, pa je razumeti le v kontekstu očitanega dejstva, da je obdolženec slednjemu zagrozil, da bo iz službe prinesel pištolo in ga ustrelil in ne zaradi prepirov med obdolžencem in oškodovanko oziroma "psihičnega" nasilja, ki naj bi ga obdolženec izvajal nad oškodovano.
ZOR člen 174, 177, 192, 200, 203, 205, 206, 174, 177, 192, 200, 203, 205, 206.
razbremenitev od objektivne odgovornosti - nepričakovanost škodnega dogodka - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - prispevek oškodovanca - pravična odškodnina
V rizično sfero objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi nepričakovana, nepravilna in celo nerazumna dejanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Dovolj je, da je bilo tako ravnanje objektivno predvidljivo.
ZGD člen 6, 6/1, 6/1-3, 580 ZGD-1 člen 8 ZPPSL člen 142, 142/3.
spregled pravne osebnosti - vezanost na ugotovljeno terjatev v stečaju
Čeprav toženec v postopku, kjer je bila ugotovljena terjatev družbe, za katero odgovarja zaradi okoliščin po 3. alineji 1. odst. 6. čl. ZGD, ni sodeloval, ga ta pravnomočna ugotovitev veže, saj bi bil v nasprotnem primeru (vsaj delno) izničen namen instituta spregleda pravne osebnosti.
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne priloži listin, določenih v 3. odstavku 13. člena ZST, takšen predlog ni formalno nepopoln (in se ga ne zavrže), ampak ga je potrebno obravnavati po vsebini (in zaradi neutemeljenosti zavrniti).
Obnovo postopka iz razloga po 4. točki 394. člena ZPP (če pravdne stranke ne zastopa zakoniti zastopnik) lahko zahteva le stranka, katere pravice so bile kršene s tem, ker v postopku ni bila pravilno zastopana, in ne nasprotna stranka.
6 % prispevek za pokojninsko zavarovanje pri izplačilu nagrade in stroškov sodnemu izvedencu iz cenitve ima pravno podlago v 2. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem zavarovanju, saj se sodni izvedenci in cenilci ne uvrščajo med osebe, ki bi opravljale to delo kot samostojno dejavnost. Funkcija sodnega cenilca je med določbami o zavarovanju za posebne primere umeščena v „drugo pravno razmerje“, za katera se vzpostavi zavarovanje po 2. odst. 27. čl. ZPIZ-1, prispevek 6 % od bruto zneska prejemnika iz drugega pravnega razmerja plačujejo izplačevalci.
pogodba o življenjskem zavarovanju - vodenje pravdnega postopka - izvedenstvo
Res je, da po čl. 252 ZPP sodišče vodi dokaze izvedencev, vendar pa ni bila dolžnost sodišča, da ponovno zasliši izvedenca P., če je verjelo izvedbi izvedenca B. Sodišče prve stopnje je razumno obrazložilo, zakaj je verjelo temu izvedencu, zato bi lahko le tožeča stranka predlagala soočenje izvedenca po II. odst. 254. čl. ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Pri tožniku je bila ugotovljena dokaj visoka stopnja alkohola v krvi, čeprav je tožena stranka delavce že dalj časa opozarjala na pomen spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma o treznosti na delovnem mestu. Poleg tega je bilo tožnikovo delo v proizvodnji takšne narave, da je s tem, ko ga je opravljal pod vplivom alkohola, povečal možnost nastanka škode oziroma poškodbe. Navedene okoliščine so povzročile, da je tožena stranka izgubila zaupanje vanj in mu utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka.
služnost v javno korist - sklenitev pogodbe - kontrahirna dolžnost
V primeru, kadar upravičen predlagatelj po čl. 110/2 in 3 ZUreP-1 služnostne pogodbe v javno korist z lastniki zemljišč, ki jih takšna služnost bremeni, ne sklene ali noče skleniti, lahko lastnik zemljišča na podlagi obligacijskih pravil o kontrahirni dolžnosti (17. čl. OZ) zahteva od upravičenca le, da mu v določenem roku ponudi sklenitev pogodbe pod pogoji iz čl. 110 ZUreP-1.
pobotni ugovor - izrek - prekoračitev tožbenega zahtevka
V primeru pobotnega ugovora se v izreku sodbe ugotovi obstoj terjatve tožeče stranke in obstoj terjatve tožene stranke, nato pa se ugotovljeni terjatvi med seboj pobotata in zahtevek tožeče stranke zavrne. To pomeni, da je mogoče o obstoju terjatve tožene stranke, ki je uveljavljana v pobot, odločati le do višine terjatve tožeče stranke. Ker je sodišče prve stopnje obstoj navedene terjatve ugotavljalo tudi v presežku, je s tem prekoračilo tožbeni zahtevek.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), katerega smiselna uporaba prihaja v poštev tudi v izvršilnem postopku (15. čl. ZIZ), izhaja iz načela proste presoje dokazov (8. čl. ZPP). To pomeni, da ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je določeno dejstvo mogoče dokazovati le na določen način oz. le z določenimi dokaznimi sredstvi (npr. plačilo le z listinami).
Sklenjena, kot rečeno med pravdnima strankama, ni bila nobena pogodba, ne prodajna ne najemna, kar velja tudi glede računalniške opreme, ki je bila vezana na videomat. To pomeni, da v nobenem primeru tožnik iz tega naslova ne more zahtevati od tožene stranke vrednosti te opreme. Lahko bi zahteval le vrnitev opreme v naravi, kar pa v predmetni pravdi ni storil, ali pa odškodnino, če opreme res ni mogoče več vrniti, česar tudi ni zahteval.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da je tožena stranka s tem, ko je odločitev o predlogu za razširitev dnevnega reda prepustila v odločitev skupščini, omogočila obravnavanje dodatnih točk dnevnega reda (ob predpostavki podanega potrebnega soglasja večine navzočih delničarjev). Zato ni moč govoriti o zlorabi instituta razširitve dnevnega reda s strani uprave tožene stranke in samovoljnem odločanju uprave o dopolnitvah predlaganega dnevnega reda.
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da je bil dnevni red razširjen že zato, ker so bili navzoči na skupščini vsi delničarji. Dejstvo, da so bili na skupščini navzoči vsi delničarji (univerzalna skupščina) ne ustvarja posledic že samo po sebi, temveč je šele pogoj za nastanek le -teh. Zato ni utemeljena trditev pritožnika, da je zaradi pravil o univerzalni skupščini sklep o (ne)razširitvi dnevnega reda po sami vsebini v nasprotju z zakonom.