URS člen 154, 154. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 14, 14/2, 14, 14/2.
pogodba o zaposlitvi - izpodbojnost - rok za sodno varstvo - poznavanje prava - zavrženje tožbe
Zatrjevane prevare, zaradi katerih je izpodbijal veljavnost pogodbe o zaposlitvi in aneksa k tej pogodbi, so bile tožniku znane že vsaj od izdaje dopisov, v katerih je toženi stranki predočil svoje očitke. To pomeni, da je tožba za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi in aneksa, vložena po poteku tridesetih dni od izdaje dopisov, prepozna. Takšno tožbo je potrebno zavreči (ne zavrniti tožbenega zahtevka), saj niso izpolnjene predpostavke za sodno varstvo.
Kadar sta v eni listini, ki je podlaga predlagani vknjižbi, zajeta tako zavarovalni in razpolagalni pravni posel, je potrebno pri presoji ustreznosti Z.K. dovolila presojati listino kot celoto. Če prodajalec v samem tekstu Z.K. dovolila ni prej označen s podatki po čl. 31 in 32. ZZK-1, je pa s temi podatki nedvomno in popolno označen v drugem delu listine, to ne narekuje zavrnitve predloga za vknjižbo zaradi neustreznega Z.K. dovolila.
URS člen 8, 8. ZIL-1 člen 18, 135, 135/1, 135/2, 18, 135, 135/1, 135/2.
patent - izključne pravice - uporaba snovi kot zdravila - neposredna uporaba trips - kršitev implementacije trips - horizontalna razmerja
Če po izrecni določbi zakona določena uporaba patentirane snovi ni kršitev določene vrste patenta, to že po naravi stvari lahko pomeni le, da so v tem obsegu omejene izključne pravice iz takšnega patenta.
Redno sodišče tako v sporu med posamezniki ne more izključiti učinka določbe 135. člen ZIL-UPB3 zaradi njene neskladnosti z 2. odstavkom 70. člena TRIPS tako, da na podlagi 8. člena Ustave neposredno uporabi 28. člen TRIPS. Če bi to storilo, bi razširilo obseg monopola, podeljenega upniku s strani države na škodo dolžnika in drugih zainteresiranih tretjih.
: ZPIZ člen 12, 290, 290/1, 290/1-3. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2. ZMEPIZ člen 48, 48/2, 50.
lastnost zavarovanca - podlaga za zavarovanje - odločanje po uradni dolžnosti
Lastnost zavarovanca, ki jo ugotavlja tožena stranka po uradni dolžnosti, pridobi oseba v primeru, ko je pravno razmerje nastalo po 1. 1. 2000 in še traja, od nastanka pravnega razmerja dalje. Če pa je pravno razmerje nastalo že pred 1. 1. 2000, pa ne glede na to, ali pravno razmerje še traja ali ne, pridobi oseba lastnost zavarovanca največ od dneva uveljavitve ZPIZ-1 dalje, torej največ od 1. 1. 2000 dalje.
ZPIZ-1 člen 15, 58, 58/1, 178, 178/2. ZOdv člen 1, 1/2, 22, 22/1. ZUstS člen 44, 48. ZPP člen 2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost
Odvetnik, ki dejavnost opravlja z največ polovico delovnega časa, in izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima pravico do delne (starostne) pokojnine.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243, 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-2 člen 3/3, 49/4, 145, 145/2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov - vsebina - prispevki za socialno varnost
V seznamu izvršilnih naslovov mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, pri čemer določbe ni mogoče razumeti drugače, kot da morajo biti v seznamu izvršilnih naslovov navedeni tudi posamezni izvršilni naslovi.
Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno uporabilo določbo 1.odst. 318.čl. ZGD-1, saj je več kot očitno, da revizor posebne revizije (členi 318-321 ZGD-1) ne more opraviti, če sploh ne ve, kateri posli družbe so predmet njegovega revidiranja. O tem vprašanju revizor ne more odločiti po lastni presoji, temveč zgolj na podlagi celovitega in konkretno opredeljenega skupščinskega sklepa o imenovanju posebnega revizorja (oziroma sodnega sklepa, če skupščina predlog o imenovanju posebnega revizorja zavrne - člen 318/2 ZGD-1).
predpogodba - prodaja nepremičnine - prekluzivni rok
Rok, določen v 5. odst. 45. čl. ZOR (5. odst. 33. čl. OZ) je prekluzivni rok. Na prekluzivni rok pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (glej 274. čl. ZPP).
V obravnavanem primeru je tožbeni zahtevek izpolnila le ena od solidarno zavezanih strank, druga (ki je nastopala v vlogi navadne sospornice) pa se je izpolnitvi zahtevka upirala. Po oceni pritožbenega sodišča se zato ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu (prvotoženi stranki) enak učinek, kot če bi drugotožena stranka ta zahtevek, ki se mu je upirala, sama izpolnila.
dediščinska tožba - zahtevek za izročitev zapuščine novega dediča - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - začetek teka roka - zapustnik razglašen za mrtvega
Objektivni rok za vložitev tožbe iz 223. člena ZD, v primeru, ko gre za zapustnika, ki je razglašen za mrtvega, začne teči s trenutkom pravnomočnosti odločbe o razglasitvi za mrtvega.
ZIZ člen 55, 55/1-8. OZ člen 280. ZPP člen 406, 406/1, 409.
izterjava zapadle preživnine – pravilna izpolnitev obveznosti – neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi – izjava mladoletnega otroka
1. Izvršilni postopek zaradi izterjave zapadle preživnine ni ne zakonski spor in tudi ni spor iz razmerij med starši in otroki.
2. Do polnoletnosti otrok ima proti dolžnici pravico terjati plačilo preživnine v imenu otrok zakoniti zastopnik, ki sta mu mladoletna otroka dodeljena v varstvo in vzgojo in le izpolnitev njemu je pravilna izpolnitev preživninske obveznosti.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki z dodelitvijo 15-dnevnega roka za odgovor omogočilo, da ta na trditve tožeče stranke odgovori. Popolnoma zgrešeno pa je stališče, da je imela tožeča stranka še tudi po prejemu te vloge možnost in pravico podati nove trditve in predlagati nove dokaze.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev - javna listina - dokazovanje
Vročilnica ima elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno; v konkretnem primeru je torej potrjeno, da je bila omenjena sodna odločba toženi stranki vročena 2.4.2007. Vendar pa je glede na določilo 3. odst. 224. čl. ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Konkretno poskuša to tožena stranka v pritožbi s svojimi trditvami, da je na vročilnici pomotoma odtisnjen datum 2.4.2007 (ker datum na datirki ni bil premaknjen) in da ji je bila sodna odločba dejansko izročena 3.4.2007 (6. odst. 149. čl. ZPP). V tem smislu predlaga izvedbo določenih dokazov.
dovolitev izvršbe - prehod terjatve - pogodba o odstopu terjatve - po zakonu overjena listina
Ker upnik ni predložil verodostojne listine, iz katere bi izhajala tako upnik kot tudi dolžnik, pogodba o odstopu terjatve pa ne izpolnjuje pogojev po I. odstavku 24. člena ZIZ, ni bilo mogoče v celoti ugoditi upnikovemu predlogu za izvršbo.
Pogoj za dokaz zapadlosti terjatve je dokazilo o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžnicama bi moral upnik dokazati z vročilnicama, iz katerih bi izhajalo, da sta dolžnici navedeno pisno izjavo sprejeli. Popis oddanih pošiljk ne dokazuje vročitve.
obstoj pravde - pravnomočno končana zadeva in povrnitev stroškov
Pravda obstaja od vročitve tožbe tožencu do pravnomočne rešitve. To so obenem tudi meje, v katerih je mogoče uporabiti pravilo o povračilu stroškov po merilu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP).
ZOR člen 206, 206/1, 206/4, 414, 414/1, 939. OZ člen 376.
zakonita subrogacija – škoda za uničeno vozilo – odgovornost več povzročiteljev za škodo – solidarna odgovornost – tek zamudnih obresti
Pritožba pravilno opozarja, da gre v tem primeru za zahtevek tretjega (to je države), ki je zahtevala povrnitev carinskih dajatev od L., to je zavarovanca tožeče stranke. Če bi vozilo ostalo v carinski coni in ga toženci ne bi odpeljali iz nje, teh dajatev zavarovancu tožene stranke ne bi bilo potrebno plačati. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da v tem primeru ni kritja po zavarovalni polici, češ da to ni zahtevek tretje osebe.
ZFPPod člen 25, 25/1-2, 25/2. ZGD-1 člen 511, 511/1, 511, 511/1.
odgovornost družbenikov za dolgove družbe - aktivni družbenik - vpliv na poslovanje
Ključnega pomena za presojo spornega vprašanja je dejstvo, da sta bila drugi dolžnik in tretja dolžnica v osnovnem kapitalu družbe udeležena s tako majhnim (praktično zanemarljivim) deležem, da četudi bi hotela, ne bi mogla vplivati na poslovanje družbe. Njun poslovni delež namreč ni predstavljal najmanj desetino osnovnega kapitala, zato nista mogla zahtevati niti sklica skupščine (člen 511/1 ZGD-1, prej čl. 445/1 ZGD), pri čemer je pri presoji njune pasivnosti (glede na zanemarljiv poslovni delež) pomembno tudi to, da je osnovni vložek zanju vplačal prvi dolžnik. Drugi dolžnik in tretja dolžnica torej kot družbenika nista imela (objektivne, pravno relevantne) možnosti vpliva na poslovanje izbrisane družbe, zato so brez pomena pritožbene navedbe, da nista ravnala z zahtevano stopnjo skrbnosti.