absolutna bistvena kršitev - spor majhne vrednosti - rok - navedbe - dokazi
V postopku v sporu majhne vrednosti, začetem s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mora sodišče stranke opozoriti, do kdaj smejo navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. S tem ko sodišče ob izostanku pravilnega pravnega pouka o vlaganju pripravljalnih vlog ni upoštevalo vlogo tožeče stranke, ki je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in tako storilo absolutno bistveno kršitev iz 8.tč. II. odst. 339 čl. ZPP.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Ker je tožnik po sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je imel sklenjeno s toženo stranko, izkoriščal poslovne zveze, pridobljene z delom in s tem kršil pogodbeno prepoved konkuriranja, ni upravičen do plačilo odmene za spoštovanje konkurenčne klavzule. Pri tem ni bistveno, ali je tožena stranka zaradi te kršitve od tožnika zahtevala plačilo odškodnine za nastalo škodo oziroma pavšalne odškodnine, ki je bila za ta primer predvidena v pogodbi o zaposlitvi.
kršitev znamke - avtorska pravica - lastna intelektualna stvaritev - baza podatkov kot avtorsko delo - računalniški program kot avtorsko delo - podatkovne baze - pravno varstvo podatkovnih baz - pravice izdelovalca podatkovnih baz
Če je dolžnik preko svojih spletnih strani brez soglasja imetnika znamke uporabljal zaščiteni znak, je v takšnih trditvah upnikov vsebovana izrecna oblika kršitvenega ravnanja, kot ga ZIL-1 določa v točki b) 2. odst. 47. čl. Odsotnosti protipravnosti ravnanja ni mogoče utemeljevati z ugotovitvijo, da je dolžnik ob uporabi zaščitenega znaka nakazal na nosilca zaščitene pravice.
Predpostavka za nastanek avtorske pravice je avtorsko delo, ki je predmet varovanja. Upnika sta se v predlogu sklicevala v tem smislu na telefonski imenik kot bazo podatkov in računalniški program TIS za obe kategoriji. ZASP opredeljuje, da imata značaj avtorskega dela samo pod predpostavko, da je v njih izražen element lastne intelektualne stvaritve avtorja (1. odst. 8. čl. in 3. odst. 111. čl. ZASP). To pomeni, da baze podatkov in računalniški programi, ki tega elementa ne vsebujejo, ne morejo biti predmet avtorskopravne zaščite.
Ker tožnik v tožbi ni oblikoval tožbenega zahtevka, je sodišče izdalo sklep o popravi in ga opozorilo na pravne posledice, če ne bo ravnal skladno z navedeno zahtevo. Pri tem bi ga moralo poučiti, kako naj pomanjkljivosti vloge odpravi: naj vlogo naslovi kot tožbo, v njej navede vse sestavine tožbe v smislu 180. člena ZPP ter oblikuje tožbene zahtevke v zvezi z odpovedano pogodbo o zaposlitvi. Ker sodišče prve stopnje ni tako ravnalo, sklep o zavrženju nepopolne vloge ni zakonit.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243, 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-2 člen 3/3, 49/4, 145, 145/2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov - vsebina - prispevki za socialno varnost
V seznamu izvršilnih naslovov mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, pri čemer določbe ni mogoče razumeti drugače, kot da morajo biti v seznamu izvršilnih naslovov navedeni tudi posamezni izvršilni naslovi.
obstoj pravde - pravnomočno končana zadeva in povrnitev stroškov
Pravda obstaja od vročitve tožbe tožencu do pravnomočne rešitve. To so obenem tudi meje, v katerih je mogoče uporabiti pravilo o povračilu stroškov po merilu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP).
zasebna tožba – predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj – zasebni tožilec kot upravičeni predlagatelj – ustavna pravica do enakosti pred zakonom
Pritožnik ima prav, ko meni, da pravica za predlaganje posameznih preiskovalnih dejanj pripada tudi njemu kot zasebnemu tožilcu. Kot namreč izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 8.4.2004 opr. št. Up-119/02, je ustavno sodišče, odločujoč o upravičenosti enakega zahtevka, vendar podanega po oškodovancu kot tožilcu, pojasnilo, da je z razlago, da gre pravica iz 431. čl. ZKP le državnemu tožilcu, oškodovanec kot tožilec postavljen v neenakopraven položaj z državnim tožilcem, zaradi česar je kršena pravica iz 2. odst. 14. čl. Ustave. Po mnenju Ustavnega sodišča bi zato sodišče pri razlagi določbe 431. čl. ZKP moralo izhajati iz določb 429 v zvezi s 63. in 186. čl. ZKP ter oceniti, katere od predlaganih preiskovalnih dejanj bi bilo potrebno opraviti. Navedeno razlago moč uporabiti tudi v danem primeru. Kolikor namreč zasebni tožilec po določbi 186. čl. ZKP sme od preiskovalnega sodnika zahtevati preiskavo, potem izhajajoč iz argumentacije navedene ustavne odločbe, ni videti razlogov, da ne bi mogel predlagati tudi oprave posameznega preiskovalnega dejanja, če je od tega dejanja odvisna njegova odločitev o vložitvi zasebne tožbe.
ZFPPod člen 25, 25/1-2, 25/2. ZGD-1 člen 511, 511/1, 511, 511/1.
odgovornost družbenikov za dolgove družbe - aktivni družbenik - vpliv na poslovanje
Ključnega pomena za presojo spornega vprašanja je dejstvo, da sta bila drugi dolžnik in tretja dolžnica v osnovnem kapitalu družbe udeležena s tako majhnim (praktično zanemarljivim) deležem, da četudi bi hotela, ne bi mogla vplivati na poslovanje družbe. Njun poslovni delež namreč ni predstavljal najmanj desetino osnovnega kapitala, zato nista mogla zahtevati niti sklica skupščine (člen 511/1 ZGD-1, prej čl. 445/1 ZGD), pri čemer je pri presoji njune pasivnosti (glede na zanemarljiv poslovni delež) pomembno tudi to, da je osnovni vložek zanju vplačal prvi dolžnik. Drugi dolžnik in tretja dolžnica torej kot družbenika nista imela (objektivne, pravno relevantne) možnosti vpliva na poslovanje izbrisane družbe, zato so brez pomena pritožbene navedbe, da nista ravnala z zahtevano stopnjo skrbnosti.
mamilo - nedovoljeno gojenje konoplje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - nadaljevano kaznivo dejanje
Nedovoljeno gojenje konoplje sicer pomeni izvršitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ, vendar mora biti pri tem obdolženemu dokazano, da je konopljo gojil z namenom, da se proda kot mamilo.
predpogodba - prodaja nepremičnine - prekluzivni rok
Rok, določen v 5. odst. 45. čl. ZOR (5. odst. 33. čl. OZ) je prekluzivni rok. Na prekluzivni rok pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (glej 274. čl. ZPP).
ZIZ člen 55, 55/1-8. OZ člen 280. ZPP člen 406, 406/1, 409.
izterjava zapadle preživnine – pravilna izpolnitev obveznosti – neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi – izjava mladoletnega otroka
1. Izvršilni postopek zaradi izterjave zapadle preživnine ni ne zakonski spor in tudi ni spor iz razmerij med starši in otroki.
2. Do polnoletnosti otrok ima proti dolžnici pravico terjati plačilo preživnine v imenu otrok zakoniti zastopnik, ki sta mu mladoletna otroka dodeljena v varstvo in vzgojo in le izpolnitev njemu je pravilna izpolnitev preživninske obveznosti.
nadaljevanje izvršbe - aktivni družbeniki - ugovor novega dolžnika
Za utemeljenost odločitve sodišča prve stopnje v navedenem delu je zadoščala že njegova ugotovitev, ki niti ni predmet pritožbenega izpodbijanja, da sta bila (tudi) pritožnika družbenika izbrisane družbe in da je upnik pravočasno, v roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra v Uradnem listu RS, predlagal nadaljevanje postopka zoper družbenike (4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod).
Sodišče prve stopnje je štelo, da tožeča stranka na prvi narok za glavno obravnavo o predmetni zadevi, ki pomeni spor majhne vrednosti, kljub izkazanemu vabilu ni pristopila, ker je na obravnavo pristopil J.J., ki pa ni zakoniti zastopnik tožeče stranke, ni pa tudi diplomirani pravnik, da bi bil lahko pooblaščenec. Kot je razvidno iz izpiska iz sodnega registra, ki ga je tožeča stranka priložila tudi pritožbi pa je J.J. kot zastopnik tožeče stranke vpisan v sodni register že od 20.12.1995 dalje.
ZOR člen 154. URS člen 26. ZPP člen 154, 157. ZP člen 37, 37/3, 168, 168/2.
protipravno ravnanje državnega organa - odvzem avtomobila - nadomestitev vrednosti - stroški postopka - navedba vrednosti spornega predmeta
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava odločitev organa še ni protipravna. V sodni praksi je enotno stališče, da pravno stališče, ki ga sprejme določen organ na določeni stopnji odločanja in ki se kasneje po odločitvi inštančnega organa izkaže kot nepravilno, samo po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja.
ZPIZ/92 člen 8, 202, 202/3. ZMEPIZ člen 45. Pravilnik ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2, 2/1, 2/1-1.
lastnost zavarovanca - plačilo prispevkov - delavec v delovnem razmerju
Tožnica je zahtevala priznanje lastnosti zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju za čas, za katerega je bil obstoj delovnega razmerja ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo, pa niso bili plačani prispevki. Ker se spor nanaša na čas veljavnosti ZPIZ/92, ko plačilo prispevkov za priznanje statusa zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni bil pogoj za delavce v delovnem razmerju, ampak le za samostojne zavezance, je njen tožbeni zahtevek utemeljen.
V izvršilnem postopku res velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati. Izvršilni postopek je v tem smislu res namenjen le realizaciji upnikove terjatve, ki je ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku, vendar pa to ne pomeni nujno, da morajo biti tudi nedenarne obveznosti brez izjeme izpolnjene dobesedno tako, kot se glasijo, ampak je treba ustrezno upoštevati tudi namen, ki naj se doseže z izpolnitvijo obveznosti.
Pogoj za dokaz zapadlosti terjatve je dokazilo o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžnicama bi moral upnik dokazati z vročilnicama, iz katerih bi izhajalo, da sta dolžnici navedeno pisno izjavo sprejeli. Popis oddanih pošiljk ne dokazuje vročitve.
Dokazno breme, da je toženec tožniku plačal tudi 490.000,00 SIT je res na tožencu, vendar pa je toženec za te svoje trditve ponudil dokaze. Ne glede na to, da toženec na glavno obravnavo, na kateri naj bi se ti dokazi izvajali, ni prišel in zato ni mogel biti zaslišan sam kot stranka postopka, pa ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da prič, ki so bile predlagane glede tega, da so bili položeni pri tožeči stranki posamezni zneski v skupni višini 490.000,00 SIT ni zaslišalo, ker naj bi se taka plačila dala dokazovati le z listinskimi dokazi. Takih dokaznih pravil pravdni postopek ne pozna, je pa ta kršitev vsekakor lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.