V primeru direktne tožbe oškodovanca proti zavarovalnici (965. člen OZ) gre za obveznost zavarovalnice namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode, ki ne nosi bremena zamude in zamudnih obresti po 943. členu OZ, temveč po splošnih pravilih, ki urejajo odškodninsko obveznost.
izpolnitveni rok – bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe - odstop od pogodbe – pravočasnost izpolnitve
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da rok 1.12.2005 ni predstavljal bistvene sestavine pogodbe, saj v pogodbi ni izrecno navedeno, da je rok bistvena sestavina pogodbe niti to ne izhaja iz narave stvari, ker je bil rok določen le za primer prvega načina prodaje ter je bil za primer neuspešnosti prvega načina dogovorjen drug način prodaje. Ker rok ni predstavljal bistvene sestavine pogodbe, pogodba ni bila razvezana po samem zakonu, glede odstopa od pogodbe pa toženec ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da je tožnici omogočil dodaten rok za izpolnitev, kar je pogoj za odstop od pogodbe, kadar rok ni njena bistvena sestavina.
Dedič, ki si (v raznih postopkih) aktivno prizadeva, da kmetija ne bi bila več zaščitena, že po naravi stvari same ne more izkazovati resnega namena obdelovanja kmetijskih zemljišč v sklopu zaščitene kmetije.
Določene zdravstvene težave dediča ter oddaljenost njegovega bivališča nimajo nobenega pomena za določitev prevzemnika kmetije.
ZPP člen 318. ZDR člen 109, 131. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 67, 67/3, 81, 81/2.
zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - jubilejna nagrada
S tem, ko tožena stranka na tožbo ni odgovorila, se šteje, da je kot resnične priznala vse navedbe tožnika v tožbi, to je navedbe, da tožniku terjatev iz delovnega razmerja ni plačala. Na podlagi teh navedb in ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust, odpravnine in jubilejne nagrade.
Z določilom splošnih pogojev, ki določa, da se leasingojemalec nepreklicno obvezuje, da (med drugim) ne bo do leasingodajalca uveljavljal nikakršnih zahtevkov glede izpolnjevanja dobaviteljevih obvez, sta stranki izključili odgovornost leasingodajalca za obveznosti dobavitelja (med katerimi je tudi obveznost dobave vozila), in mora zato vsa tveganja, tudi tveganje v zvezi z kršitvijo dolžnosti dobave, nositi tožena stranka kot leasingojemalec.
Tožnik je v spornem obdobju prejemal plačo v višini, kot je bila določena z dokončnimi odločbami toženke. Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače (mimo dokončnih odločb toženke) ni utemeljen.
Toženec je bil naročnik električnega priključka in plačnik dobavljene električne energije. Njegovo ravnanje, ko ni plačal dobavljene elektrike ravno z namenom, da bi dosegel odklop dobave električne energije v garsonjero tožnice, predstavlja motenje posesti tožnice.
Tožnikova (delavčeva) izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je pričela učinkovati takoj z vročitvijo toženi stranki in je v skladu s tem tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Ker takrat, ko mu je tožena stranka vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (delodajalca), pri toženi stranki ni bil več v delovnem razmerju, ni bilo več pravne podlage za novo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke (delodajalca) ni mogla imeti pravnih učinkov, šlo je za odpoved brez podlage, ki je nična.
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti, kar je bilo dokazano tudi v konkretnem primeru, ko se je pooblaščencu tožnika pokvarilo vozilo na poti do sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065265
OZ člen 125, 247.
splošni učinki pogodbe – ustvarjanje obveznosti za pogodbenike – učinki obveznosti – izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravica do povračila škode – pogodbena kazen
Sodnih primerov, ki nastajajo iz sporov med kupci stanovanj v naselju D. in Stanovanjskim skladom Republike Slovenije (toženo stranko) ne gre izenačevati, saj so kupci stanovanj predlagali različen obseg in zahtevnost sprememb v svojem stanovanju, kar lahko vpliva na odgovornost toženca za zamudo.
V konkretnem primeru je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi ob prvem roku tožena stranka lahko izročila stanovanje, če ne bi bilo obširnih posegov, ki jih je naročila tožeča stranka.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje
Tudi v primeru odškodninske odgovornosti delodajalca (za škodo, ki izvira iz nesreče pri delu) odškodninska terjatev zastara v 3 letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v 5 letih, odkar je škoda nastala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0065250
ZOR člen 262, 262/1, 1035, 1043.
bančni denarni depoziti – hranilne vloge – učinki obveznosti – upnikove pravice in dolžnikove obveznosti – izpolnitev obveznosti – odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti sarajevske podružnice – pasivna legitimacija – zastaranje – obresti – tek obresti – prepoved ne ultra alterum tantum – uporaba slovenskega prava
Noben veljavni predpis v RS ni posegel in ne posega v pravice varčevalcev iz pravnega posla - depozitnega razmerja in tudi ne v jamstvo tožene stranke.
etažna lastnina – posel rednega upravljanja – sprememba solastniškega deleža – spor majhne vrednosti
Po drugem odstavku 29. člena SZ-1 se štejejo kot posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja tudi spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli.
ZP-1 člen 129a, 129a/5, 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZOdvT člen 13, 14, 14/2, 17.
stroški postopka – nagrada in potrebni izdatki zagovornika – odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku – stroški ugovora – redni sodni postopek – nagrade v razponu – nagrada za postopek – obseg nagrade – stopnja postopka in dejavnosti postopka
V primerjavi s prej veljavno Odvetniško tarifo odvetnik ne prejme več nagrade za vsako posamezno dejanje, temveč je nagrada določena za celotno storitev od prevzema do dokončanja zadeve, pri čemer višino nagrade v razponu odvetnik določi po pravičnem preudarku. Pri tem lahko upošteva npr. tudi (dobre) premoženjske razmere stranke, medtem ko mora sodišče zagotoviti ustrezno ravnovesje s položajem nasprotne stranke, ko v okviru po temelju priznanih stroškov v breme tretjih (to je tudi proračuna) presoja o potrebnosti posameznih stroškov in nagrade zagovornika glede na izid postopka, ob upoštevanju dosedanje sodne prakse in tudi načela pravičnosti. .
V skladu s 17. členom ZOdvT spadajo k stopnji postopka vse dejavnosti, storitve in postopki, povezani z obravnavano zadevo, torej tudi vložitev ugovora, saj ima le-ta za posledico odločanje pred sodiščem iste stopnje. Dejstvo, da je bil v postopku vložen ugovor, pa se lahko ovrednoti v okviru nagrade, določene v razponu za postopek na prvi stopnji. Za novo stopnjo pa torej šteje le novo odločanje po vertikalnem prenosu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064090
OZ člen 198, 393, 394, 583, 583/3. SPZ člen 92. ZPP člen 205, 205/1.
uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba nepremičnine brez pravnega naslova – prekarij – tožba na izpraznitev nepremičnine – uporabnina – obogatitev – prikrajšanje – povečanje vrednosti nepremičnine – narava zahtevka za plačilo uporabnine – deljiva obveznost – tek zakonskih zamudnih obresti – dobrovernost – zunajzakonska skupnost - prekinitev postopka
Glede na to, da življenjska skupnost tožnice in prvega toženca zaradi razlogov na njegovi strani ni imela narave zunajzakonske skupnosti, ni mogoče šteti, da (je) obstaja(la) njena moralna obveznost, omogočiti prvotožencu in njegovemu sinu drugotožencu brezplačno bivanje v stanovanjski hiši.
Obveznost plačila uporabnine ni pogojena z zmanjšanjem vrednosti nepremičnine zaradi uporabe.