ZP-1 člen 129a, 129a/5, 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZOdvT člen 13, 14, 14/2, 17.
stroški postopka – nagrada in potrebni izdatki zagovornika – odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku – stroški ugovora – redni sodni postopek – nagrade v razponu – nagrada za postopek – obseg nagrade – stopnja postopka in dejavnosti postopka
V primerjavi s prej veljavno Odvetniško tarifo odvetnik ne prejme več nagrade za vsako posamezno dejanje, temveč je nagrada določena za celotno storitev od prevzema do dokončanja zadeve, pri čemer višino nagrade v razponu odvetnik določi po pravičnem preudarku. Pri tem lahko upošteva npr. tudi (dobre) premoženjske razmere stranke, medtem ko mora sodišče zagotoviti ustrezno ravnovesje s položajem nasprotne stranke, ko v okviru po temelju priznanih stroškov v breme tretjih (to je tudi proračuna) presoja o potrebnosti posameznih stroškov in nagrade zagovornika glede na izid postopka, ob upoštevanju dosedanje sodne prakse in tudi načela pravičnosti. .
V skladu s 17. členom ZOdvT spadajo k stopnji postopka vse dejavnosti, storitve in postopki, povezani z obravnavano zadevo, torej tudi vložitev ugovora, saj ima le-ta za posledico odločanje pred sodiščem iste stopnje. Dejstvo, da je bil v postopku vložen ugovor, pa se lahko ovrednoti v okviru nagrade, določene v razponu za postopek na prvi stopnji. Za novo stopnjo pa torej šteje le novo odločanje po vertikalnem prenosu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065265
OZ člen 125, 247.
splošni učinki pogodbe – ustvarjanje obveznosti za pogodbenike – učinki obveznosti – izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravica do povračila škode – pogodbena kazen
Sodnih primerov, ki nastajajo iz sporov med kupci stanovanj v naselju D. in Stanovanjskim skladom Republike Slovenije (toženo stranko) ne gre izenačevati, saj so kupci stanovanj predlagali različen obseg in zahtevnost sprememb v svojem stanovanju, kar lahko vpliva na odgovornost toženca za zamudo.
V konkretnem primeru je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi ob prvem roku tožena stranka lahko izročila stanovanje, če ne bi bilo obširnih posegov, ki jih je naročila tožeča stranka.
izbrisani - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – zastaranje terjatve izbrisanih – nastanek škode
Tožnik je občutil posledice napačnega ravnanja tožene stranke od 3. 7. 1994 dalje. Tožniku je tako od navedenega obdobja v letu 1994 nastajala zatrjevana premoženjska in nepremoženjska škoda. Tožnikova nepremoženjska škoda, glede na njegove trditve, predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja. Zato bi bila tudi bodoča nepremoženjska škoda predvidljiva in pričakovana. Na začetek teka zastaralnega roka namreč ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Enako pa bi veljalo (če bi bila ugotovljena) tudi za uveljavljano premoženjsko škodo zaradi preprečitve vzdrževanja registriranih in preprečitve registracije novih patentov. Po naravi stvari bi ta lahko nastajala sukcesivno. Ker je tožniku škoda nastala 3.7.1994, tožbo pa je vložil šele 18.3.2002, je njegov zahtevek zastaral.
Toženec je bil naročnik električnega priključka in plačnik dobavljene električne energije. Njegovo ravnanje, ko ni plačal dobavljene elektrike ravno z namenom, da bi dosegel odklop dobave električne energije v garsonjero tožnice, predstavlja motenje posesti tožnice.
lastninska pravica več oseb – solastnina – varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorna tožba – stroški postopka
Ob nerazdeljeni solastnini eden od solastnikov od drugega ne more zahtevati izpraznitve določenega dela nepremičnine.
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 174, 174/1, 179. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – vožnja z vinjenim voznikom – odmera nepremoženjske škode – premoženjska škoda – izguba zaslužka med zdravljenjem – delni uspeh v pravdi – izračun pravdnih stroškov
Tožnik, ki je zavestno prisedel k vinjenemu vozniku in se z njim peljal, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega človeka, ki mora presoditi, ali je vožnja z drugim voznikom varna. Njegov soprispevek k nastali škodi je 20%.
Ni vedno odločilno samo, ali je odmerjena pravična odškodnina za vsako od vtoževanih oblik nepremoženjske škode, temveč je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0065250
ZOR člen 262, 262/1, 1035, 1043.
bančni denarni depoziti – hranilne vloge – učinki obveznosti – upnikove pravice in dolžnikove obveznosti – izpolnitev obveznosti – odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti sarajevske podružnice – pasivna legitimacija – zastaranje – obresti – tek obresti – prepoved ne ultra alterum tantum – uporaba slovenskega prava
Noben veljavni predpis v RS ni posegel in ne posega v pravice varčevalcev iz pravnega posla - depozitnega razmerja in tudi ne v jamstvo tožene stranke.
pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – neoverjen podpis na pogodbi
Predlagateljica razpolaga z originalno listino o prenosu lastninske pravice, le podpis lastnika nepremičnine oziroma prodajalca ni overjen, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne obstoji eden izmed kumulativno postavljenih pogojev za začetek postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, in sicer da se je listina uničila oziroma izgubila.
individualna pogodba o zaposlitvi - član uprave - mandat - razrešitev - odjava iz zavarovanja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Nekonkretizirano določilo v individualni pogodbi o zaposlitvi (da tožniku po poteku mandata, če ne sprejme s strani tožene stranke ponujene pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, preneha delovno razmerje po poteku 15-dnevnega odpovednega roka), ne more predstavljati zakonite podlage za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. za ravnanje tožene stranke, ki je tožnika zgolj odjavila iz socialnih zavarovanj.
Izpodbijana sklepa sta obremenjena z bistveno kršitvijo postopkovnih določb, saj določata, da sta tako prva kot druga nasprotna udeleženka dolžni povrniti stroške prvemu, drugemu in tretjemu predlagatelju ter ostalim, pri tem ni jasno, ali je navedba „in ostali“ mišljena kot navedeni predlagatelji, drugi predlagatelji ali morebiti drugi udeleženci postopka.
Tožnica je bila zaposlena pri dveh delodajalcih za skrajšani delovni čas (pri toženi stranki za 16 ur tedensko in pri avstrijski družbi za 24 ur tedensko). V pogodbi o zaposlitvi s toženo stranko se je med drugim dogovorila, da ji bo ta obračunala in plačala vse prispevke za socialno zavarovanje, tako od plače, ki jo tožnica prejema v Sloveniji, kot od plače, ki jo prejema v Avstriji. Kljub temu tožnica v sodnem postopku ne more uspešno uveljavljati plačila prispevkov (oziroma odškodnini v višini prispevkov), saj je že zahtevala plačilo prispevkov od družbe v Avstriji (prispevke je že avstrijska družba tudi plačala, tožnica le ni prejela tistega, kar je šlo na račun odvetniških stroškov).
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti, kar je bilo dokazano tudi v konkretnem primeru, ko se je pooblaščencu tožnika pokvarilo vozilo na poti do sodišča.
dolžnost plačevanja preživnine – višina preživnine – plačilo preživnine v denarju – vzgoja in varstvo
Sodišče prve stopnje je preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo le upoštevajoč ugodnejše premoženjske razmere na strani tožnika, ni pa upoštevalo, da mladoletni P. izmenično prebiva en dan pri tožniku, drugi dan pa pri toženki. Tako velik obseg stikov mladoletnega P. s tožnikom sicer ni razlog, zaradi katerega tožniku preživnine ne bi bilo treba plačevati, saj tožniku po naravi stvari v zvezi z bivanjem mladoletnega P. nastajajo le stroški njegove prehrane in bivanja (preostalih potreb oziroma življenjskih stroškov pa tožnik spričo dejstva, da mu mladoletni P. ni dodeljen v varstvo in vzgojo, ni dolžan neposredno kriti), narekuje pa nižjo preživninsko obveznost tožnika.
Preživninska obveznost se namreč praviloma izpolnjuje v denarju, drugačen prispevek pa je lahko upošteven način izpolnjevanja preživninske obveznosti, če je posledica dogovora obeh preživninskih zavezancev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO -MEDIJSKO PRAVO
VSL0067781
OZ člen 179.
povzročitev škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - protipravnost – objektivna žaljivost – objava v večernih poročilih – objava na internetnem portalu - večerna poročila – internetni portal
Tožnik (odvetnik) je bil omenjen v mediju – v poročilu, katerega predmet je obvestilo o storjenem kaznivem dejanju. Niti jezikovna niti smiselna razlaga poročila kot celote ne privedeta do vtisa o kriminalni vpletenosti tožnika v kaznivo dejanje, ki je predmet poročila. Res pa je, da poročilo javnost pritegne ne samo k nadaljnjemu kritičnemu spremljanju obravnave kaznivega dejanja, ki je predmet poročanja, ampak tudi k spremljanju tožnikovih bodočih dejanj v zadevi, ki je z obravnavno zadevo posredno povezana. S tem (in ne z očitkom kaznivega dejanja) pa se mora tožnik kot medijsko odmeven odvetnik sprijazniti.
skupno premoženje – posebno premoženje – darilo v času trajanja izvenzakonske zveze – vrnitev darila – odpad kavze
Glede na ugotovljen namen pridobitve premoženja (skupno življenje) niti ni odločilno, ali je v trenutku pridobitve premoženja med pravdnima strankama šlo za izvenzakonsko skupnost ali ne.
Predmet darilne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, je bil delež pravdnih strank na skupnem premoženju. Po 54. členu ZZZDR pa zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločnim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.