odmera nagrade sodnim tolmačem – število znakov prevoda
Pritožnica ima prav, ko se sklicuje na število znakov, ki skupaj sestavljajo opravljeni prevod iz slovenskega jezika v bolgarski jezik. Vselej je treba dejansko število znakov deliti z omenjenim standardom 1.500 znakov in na podlagi takšnega matematičnega ulomka izračunati število strani, ki vsebujejo predpisani standard. Podlaga za obračun nagrade tolmaču torej ni dejansko število strani prevoda, temveč virtualni izračun na podlagi opisane matematične operacije.
varstvo osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju - druge oblike zdravljenja
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da ima pridržana pritožnica zaradi duševne bolezni paranoidne shizofrenije hudo moteno presojo realnosti, kar se kaže v njenem dojemanju vsakodnevnih življenjskih situacij, ko se ves čas počuti ogrožena ali nadzorovana, in nadalje ni sposobna kontrolirati svojih ravnanj, kar se izraža v fizičnem in psihičnem nasilju nad hčerko, ter je tudi nekritična do bolezni, zaradi česar je opuščala predpisano zdravljenje, ki je privedlo do sedanjega poslabšanja bolezni, ki je vzrok navedenim oblikam ogrožanja zdravja in življenja drugih. Zato so podani pogoji iz 1. odst. 39. člena ZDZdr in ne pridejo v poštev druge oblike zdravljenja oziroma drugi ukrepi, tudi ne v pritožbi predlagano zdravljenje na podlagi nadzorovane obravnave.
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
invalidska pokojnina - pokojninska doba - prispevki - ponovna odmera
Kljub temu da je tožnik naknadno za obdobje od 1. 2. 1996 do 28. 2. 1998 plačal prispevke za obvezno zavarovanje, je bila njegova zahteva za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavržena, saj se odstotek za odmero pokojnine ni spremenil, tožena stranka pa je to obdobje že upoštevala pri prvi odmeri pokojnine.
stvarna pristojnost – obveznost iz delovnega razmerja – individualni delovni spor
Ker zahtevani znesek izvira iz delovnega razmerja med pravdnima strankama, pri čemer ni bistveno, da tožena stranka ni več zaposlena pri tožeči stranki, je za odločanje v sporu pristojno delovno sodišče.
ZPIZ-1 člen 22, 91, 91/2, 94, 101, 101/3, 161, 262, 262/2. ZPIZ/92 člen 190. ZDR člen 200.
invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pravica do premestitve
Delavcu, ki opravlja določeno delo po pogodbi o zaposlitvi in se mu kljub ugotovljeni spremembi v invalidnosti delovno pravni status ne spremeni, ni mogoče priznati pravice do nadomestila za invalidnost.
Dejstvo, da zavarovanec ne zna utemeljiti svojega predloga za podaljšanje bolniškega staleža, ne more biti odločilno. Zgolj na tej podlagi je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je odločba imenovanega zdravnika o zaključku bolniškega staleža zakonita, ne da bi ugotavljalo, kakšen je bil razlog, da se tožnikov bolniški stalež ni podaljšal, ali je bil ta razlog na strani tožnika oziroma ali je bil za to sam odgovoren, ker se ni pravočasno zglasil pri osebnem zdravniku.
ZZK-1 člen 124, 142, 149, 150, 150/1, 150/2. ZLNDL člen 2.
načelo formalnosti postopka – odločanje o vpisih – utemeljenost zahtevka za vpis – lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti – izvenknjižna pridobitev pravice uporabe
Zemljiškoknjižni postopek ima le izvedbeno (instrumentalno) naravo in se v njem ne odloča o spornih pravicah.
neupravičena obogatitev – razpolaganje z zarubljeno terjatvijo v davčnem postopku
Tožeča stranka je bila v trenutku podpisa asignacije, na podlagi katere je toženi stranki nakazala 3.000,00 EUR, seznanjena z davčno izvršbo nad terjatvami podjetja M., s katerim je sklenila asignacijsko pogodbo, vendar je kljub temu privolila v podpis, v katerega sicer ni bila prisiljena. Ker je vedela oz. bi morala vedeti, da ni dolžna izvesti plačila, izpolnitve v skladu s 191. členom OZ ne more zahtevati nazaj.
pokojninska doba - poslovodna oseba - pogoj plačila prispevkov
Ker tožnik ni dokazal, da bi za sporno obdobje, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje kot poslovodna oseba, plačal prispevke (ali da bi bil oproščen plačila prispevkov), niso izpolnjeni pogoji, da bi se to obdobje vštelo v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo.
Ker tožnik tožbe ni ustrezno popravil in je posredoval skupaj s prilogami v zadostnem številu za nasprotno stranko (kot mu je bilo naloženo s sklepom o popravi, s katerim je bil tudi opozorjen na posledice)in ker ni izkazal, da bi vložil prošnjo za pridobitev brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 13/2, 13/2-1, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 224, 225.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - napotitev na zdravljenje - izčrpane možnosti zdravljenja
Ker operacijo, kakršna je bila pri tožniku izvedena v Avstriji z robotskim aparatom, izvajajo tudi v Sloveniji s klasično kirurško ali laparoskopsko metodo, ni pa na voljo robotskega aparata, pri čemer so vse tri metode tako glede zdravljenja kot ozdravljenja enakovredne, zdravljenje v Sloveniji ni bilo izčrpano. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPIZ-1 člen 15.
začasna nezmožnost za delo - svoje delo - samozaposleni
Pri tožniku ni podana invalidnost in tudi ni pridobil nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja, tako da je treba še nadalje upoštevati, da opravlja delo samostojnega podjetnika pod splošnimi pogoji, to je delo monterja strojnih inštalacij. Ker tega dela tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati niti v skrajšanem delovnem času, je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas zaradi poškodbe izven dela za sporno obdobje utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSL0061660
ZPP člen 274. ZFPPIPP člen 442. ZIZ člen 24.
zavrženje tožbe
V primeru, ko je ustavljen postopek izvršbe zoper izbrisano gospodarsko družbo, upnik ne more s tožbo ponovno zahtevati plačila iste terjatve zoper družbenika.
invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - brezposelna oseba - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik je bil v času uveljavljanja pravice do nadomestila za invalidnost brezposelna oseba. Ker mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje (na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal, ker so se pravice pri delodajalcu prevzemniku poslabšale), mu je sodišče prve stopnje nadomestilo za invalidnost utemeljeno odmerilo v višini 60 %.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274, 274/1.
rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - vdovska pokojnina
Tožnici je bil dokončni akt toženca pravilno vročen dne 25. 1. 2011, tožba pa je bila pri sodišču vložena dne 3. 3. 2011. Ker je tedaj 30-dnevni rok za vložitev tožbe že potekel, je sodišče prve stopnje tožbo kot prepozno utemeljeno zavrglo.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - plača - odpravnina - odškodnina - regres za letni dopust - individualna pogodba o zaposlitvi
Verjetnost obstoja terjatve je izkazana s tožnikovo navedbo, da je bila njegova osnovna mesečna bruto plača po individualni pogodbi o zaposlitvi določena v višini 6,3 kratnika minimalne plače, da tožnik v spornem obdobju takšne plače ni prejemal, ter z navedbo, koliko je v posameznem mesecu znašala dogovorjena plača in koliko je tožnik prejel.
izbrisani - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – zastaranje terjatve izbrisanih – nastanek škode
Tožnik je občutil posledice napačnega ravnanja tožene stranke od 3. 7. 1994 dalje. Tožniku je tako od navedenega obdobja v letu 1994 nastajala zatrjevana premoženjska in nepremoženjska škoda. Tožnikova nepremoženjska škoda, glede na njegove trditve, predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja. Zato bi bila tudi bodoča nepremoženjska škoda predvidljiva in pričakovana. Na začetek teka zastaralnega roka namreč ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Enako pa bi veljalo (če bi bila ugotovljena) tudi za uveljavljano premoženjsko škodo zaradi preprečitve vzdrževanja registriranih in preprečitve registracije novih patentov. Po naravi stvari bi ta lahko nastajala sukcesivno. Ker je tožniku škoda nastala 3.7.1994, tožbo pa je vložil šele 18.3.2002, je njegov zahtevek zastaral.
Tožnikova (delavčeva) izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je pričela učinkovati takoj z vročitvijo toženi stranki in je v skladu s tem tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Ker takrat, ko mu je tožena stranka vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (delodajalca), pri toženi stranki ni bil več v delovnem razmerju, ni bilo več pravne podlage za novo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke (delodajalca) ni mogla imeti pravnih učinkov, šlo je za odpoved brez podlage, ki je nična.