Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 13/2, 13/2-1, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 224, 225.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - napotitev na zdravljenje - izčrpane možnosti zdravljenja
Ker operacijo, kakršna je bila pri tožniku izvedena v Avstriji z robotskim aparatom, izvajajo tudi v Sloveniji s klasično kirurško ali laparoskopsko metodo, ni pa na voljo robotskega aparata, pri čemer so vse tri metode tako glede zdravljenja kot ozdravljenja enakovredne, zdravljenje v Sloveniji ni bilo izčrpano. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSL0061660
ZPP člen 274. ZFPPIPP člen 442. ZIZ člen 24.
zavrženje tožbe
V primeru, ko je ustavljen postopek izvršbe zoper izbrisano gospodarsko družbo, upnik ne more s tožbo ponovno zahtevati plačila iste terjatve zoper družbenika.
varstvo osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju - druge oblike zdravljenja
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da ima pridržana pritožnica zaradi duševne bolezni paranoidne shizofrenije hudo moteno presojo realnosti, kar se kaže v njenem dojemanju vsakodnevnih življenjskih situacij, ko se ves čas počuti ogrožena ali nadzorovana, in nadalje ni sposobna kontrolirati svojih ravnanj, kar se izraža v fizičnem in psihičnem nasilju nad hčerko, ter je tudi nekritična do bolezni, zaradi česar je opuščala predpisano zdravljenje, ki je privedlo do sedanjega poslabšanja bolezni, ki je vzrok navedenim oblikam ogrožanja zdravja in življenja drugih. Zato so podani pogoji iz 1. odst. 39. člena ZDZdr in ne pridejo v poštev druge oblike zdravljenja oziroma drugi ukrepi, tudi ne v pritožbi predlagano zdravljenje na podlagi nadzorovane obravnave.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274, 274/1.
rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - vdovska pokojnina
Tožnici je bil dokončni akt toženca pravilno vročen dne 25. 1. 2011, tožba pa je bila pri sodišču vložena dne 3. 3. 2011. Ker je tedaj 30-dnevni rok za vložitev tožbe že potekel, je sodišče prve stopnje tožbo kot prepozno utemeljeno zavrglo.
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
invalidska pokojnina - pokojninska doba - prispevki - ponovna odmera
Kljub temu da je tožnik naknadno za obdobje od 1. 2. 1996 do 28. 2. 1998 plačal prispevke za obvezno zavarovanje, je bila njegova zahteva za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavržena, saj se odstotek za odmero pokojnine ni spremenil, tožena stranka pa je to obdobje že upoštevala pri prvi odmeri pokojnine.
pokojninska doba - poslovodna oseba - pogoj plačila prispevkov
Ker tožnik ni dokazal, da bi za sporno obdobje, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje kot poslovodna oseba, plačal prispevke (ali da bi bil oproščen plačila prispevkov), niso izpolnjeni pogoji, da bi se to obdobje vštelo v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo.
Dejstvo, da zavarovanec ne zna utemeljiti svojega predloga za podaljšanje bolniškega staleža, ne more biti odločilno. Zgolj na tej podlagi je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je odločba imenovanega zdravnika o zaključku bolniškega staleža zakonita, ne da bi ugotavljalo, kakšen je bil razlog, da se tožnikov bolniški stalež ni podaljšal, ali je bil ta razlog na strani tožnika oziroma ali je bil za to sam odgovoren, ker se ni pravočasno zglasil pri osebnem zdravniku.
ZZK-1 člen 124, 142, 149, 150, 150/1, 150/2. ZLNDL člen 2.
načelo formalnosti postopka – odločanje o vpisih – utemeljenost zahtevka za vpis – lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti – izvenknjižna pridobitev pravice uporabe
Zemljiškoknjižni postopek ima le izvedbeno (instrumentalno) naravo in se v njem ne odloča o spornih pravicah.
ZZVZZ 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za priznanje pravice
Pri tožniku gre za bolezen želodca in dvanajstnika, kot je kronična razjeda želodca ali dvanajstnika s pogostimi recidivi, vendar pri njemu ni podan nadaljnji pogoj, da bi zaradi tega tožnik hujšal ali imel funkcionalne motnje. Ker tega ni, ni podano bolezensko stanje, zaradi katerega bi bil tožnik upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
ZPIZ-1 člen 22, 91, 91/2, 94, 101, 101/3, 161, 262, 262/2. ZPIZ/92 člen 190. ZDR člen 200.
invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pravica do premestitve
Delavcu, ki opravlja določeno delo po pogodbi o zaposlitvi in se mu kljub ugotovljeni spremembi v invalidnosti delovno pravni status ne spremeni, ni mogoče priznati pravice do nadomestila za invalidnost.
sodni izvedenec - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Glede na tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala priznanje I. kategorije invalidnosti, je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da so bila mnenja invalidskih komisij, podana v predsodnem postopku, med seboj nasprotujoča, pridobilo izvedensko mnenje sodnega izvedenca. Ker je na podlagi tega mnenja ugotovilo, da pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je toženi zahtevek utemeljeno zavrnilo.
splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki – aktivna legitimacija – sprememba firme
V konkretnem primeru je bilo nesporno, da je tožeča stranka le spremenila firmo. Zato je tožeča stranka ostala aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek. Le-ta je podana tudi ob ugotovitvi, da se je dejansko tožeča stranka statusno preoblikovala s pripojitvijo drugi gospodarski družbi.
stvarna pristojnost – obveznost iz delovnega razmerja – individualni delovni spor
Ker zahtevani znesek izvira iz delovnega razmerja med pravdnima strankama, pri čemer ni bistveno, da tožena stranka ni več zaposlena pri tožeči stranki, je za odločanje v sporu pristojno delovno sodišče.
odgovornost upravljalca in vzdrževalca javnih površin – dvignjena plošča na ploščadi – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna stvar – vzdrževanje javne površine – skrbnost dobrega strokovnjaka
Dvig roba plošče za 13 do 15 mm ni terjal posebnega ukrepanja prvotoženke kot vzdrževalke ploščadi. Za prvotoženo stranko ne veljajo strožja merila zgolj zato, ker se po javnih površinah „turističnega in zdraviliškega mesta“, med hojo po katerih se je tožnica spotaknila, običajno sprehajajo starejši ljudje in invalidi.
invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - brezposelna oseba - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik je bil v času uveljavljanja pravice do nadomestila za invalidnost brezposelna oseba. Ker mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje (na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal, ker so se pravice pri delodajalcu prevzemniku poslabšale), mu je sodišče prve stopnje nadomestilo za invalidnost utemeljeno odmerilo v višini 60 %.
Na zakonitost pri izdaji sodne odločbe pazi sodišče, zato je strogost pri presoji forme sodne odločbe kot zemljiškoknjižne listine lahko manjša kot pri presoji ostalih listin, ki so podlaga za vknjižbo, saj v primeru teh listin formalnosti pri njihovi izdaji predstavljajo varstvo pred zlorabami pravic.
sodna pristojnost – izpodbijanje izjave v upravnem postopku
Ne glede na določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN ni podana sodna pristojnost za obravnavanje tožbe, s katero se zahteva razveljavitev upravne odločbe.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje
Tudi v primeru odškodninske odgovornosti delodajalca (za škodo, ki izvira iz nesreče pri delu) odškodninska terjatev zastara v 3 letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v 5 letih, odkar je škoda nastala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068600
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 451, 458. OZ člen 164, 164/4.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina – višina odškodnine – spor majhne vrednosti
Pri odločanju o višini premoženjske škode je treba upoštevati temeljni načeli odškodninskega prava, da denarna odškodnina ne sme presegati oškodovančevega prikrajšanja, ter da se odškodnina oškodovancu prisodi v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja.
Denarno odškodnino je mogoče prisoditi tudi v primeru, ko oškodovanec popravila stvari še ni zagotovil.
etažna lastnina – posel rednega upravljanja – sprememba solastniškega deleža – spor majhne vrednosti
Po drugem odstavku 29. člena SZ-1 se štejejo kot posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja tudi spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli.