varstvo osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju - druge oblike zdravljenja
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da ima pridržana pritožnica zaradi duševne bolezni paranoidne shizofrenije hudo moteno presojo realnosti, kar se kaže v njenem dojemanju vsakodnevnih življenjskih situacij, ko se ves čas počuti ogrožena ali nadzorovana, in nadalje ni sposobna kontrolirati svojih ravnanj, kar se izraža v fizičnem in psihičnem nasilju nad hčerko, ter je tudi nekritična do bolezni, zaradi česar je opuščala predpisano zdravljenje, ki je privedlo do sedanjega poslabšanja bolezni, ki je vzrok navedenim oblikam ogrožanja zdravja in življenja drugih. Zato so podani pogoji iz 1. odst. 39. člena ZDZdr in ne pridejo v poštev druge oblike zdravljenja oziroma drugi ukrepi, tudi ne v pritožbi predlagano zdravljenje na podlagi nadzorovane obravnave.
neupravičena obogatitev – razpolaganje z zarubljeno terjatvijo v davčnem postopku
Tožeča stranka je bila v trenutku podpisa asignacije, na podlagi katere je toženi stranki nakazala 3.000,00 EUR, seznanjena z davčno izvršbo nad terjatvami podjetja M., s katerim je sklenila asignacijsko pogodbo, vendar je kljub temu privolila v podpis, v katerega sicer ni bila prisiljena. Ker je vedela oz. bi morala vedeti, da ni dolžna izvesti plačila, izpolnitve v skladu s 191. členom OZ ne more zahtevati nazaj.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274, 274/1.
rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - vdovska pokojnina
Tožnici je bil dokončni akt toženca pravilno vročen dne 25. 1. 2011, tožba pa je bila pri sodišču vložena dne 3. 3. 2011. Ker je tedaj 30-dnevni rok za vložitev tožbe že potekel, je sodišče prve stopnje tožbo kot prepozno utemeljeno zavrglo.
ZZK-1 člen 124, 142, 149, 150, 150/1, 150/2. ZLNDL člen 2.
načelo formalnosti postopka – odločanje o vpisih – utemeljenost zahtevka za vpis – lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti – izvenknjižna pridobitev pravice uporabe
Zemljiškoknjižni postopek ima le izvedbeno (instrumentalno) naravo in se v njem ne odloča o spornih pravicah.
odmera nagrade sodnim tolmačem – število znakov prevoda
Pritožnica ima prav, ko se sklicuje na število znakov, ki skupaj sestavljajo opravljeni prevod iz slovenskega jezika v bolgarski jezik. Vselej je treba dejansko število znakov deliti z omenjenim standardom 1.500 znakov in na podlagi takšnega matematičnega ulomka izračunati število strani, ki vsebujejo predpisani standard. Podlaga za obračun nagrade tolmaču torej ni dejansko število strani prevoda, temveč virtualni izračun na podlagi opisane matematične operacije.
sodni izvedenec - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Glede na tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala priznanje I. kategorije invalidnosti, je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da so bila mnenja invalidskih komisij, podana v predsodnem postopku, med seboj nasprotujoča, pridobilo izvedensko mnenje sodnega izvedenca. Ker je na podlagi tega mnenja ugotovilo, da pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je toženi zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPIZ-1 člen 15.
začasna nezmožnost za delo - svoje delo - samozaposleni
Pri tožniku ni podana invalidnost in tudi ni pridobil nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja, tako da je treba še nadalje upoštevati, da opravlja delo samostojnega podjetnika pod splošnimi pogoji, to je delo monterja strojnih inštalacij. Ker tega dela tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati niti v skrajšanem delovnem času, je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas zaradi poškodbe izven dela za sporno obdobje utemeljen.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 13/2, 13/2-1, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 224, 225.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - napotitev na zdravljenje - izčrpane možnosti zdravljenja
Ker operacijo, kakršna je bila pri tožniku izvedena v Avstriji z robotskim aparatom, izvajajo tudi v Sloveniji s klasično kirurško ali laparoskopsko metodo, ni pa na voljo robotskega aparata, pri čemer so vse tri metode tako glede zdravljenja kot ozdravljenja enakovredne, zdravljenje v Sloveniji ni bilo izčrpano. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSL0061660
ZPP člen 274. ZFPPIPP člen 442. ZIZ člen 24.
zavrženje tožbe
V primeru, ko je ustavljen postopek izvršbe zoper izbrisano gospodarsko družbo, upnik ne more s tožbo ponovno zahtevati plačila iste terjatve zoper družbenika.
invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - brezposelna oseba - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik je bil v času uveljavljanja pravice do nadomestila za invalidnost brezposelna oseba. Ker mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje (na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal, ker so se pravice pri delodajalcu prevzemniku poslabšale), mu je sodišče prve stopnje nadomestilo za invalidnost utemeljeno odmerilo v višini 60 %.
ZZVZZ 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za priznanje pravice
Pri tožniku gre za bolezen želodca in dvanajstnika, kot je kronična razjeda želodca ali dvanajstnika s pogostimi recidivi, vendar pri njemu ni podan nadaljnji pogoj, da bi zaradi tega tožnik hujšal ali imel funkcionalne motnje. Ker tega ni, ni podano bolezensko stanje, zaradi katerega bi bil tožnik upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
Ker tožnik tožbe ni ustrezno popravil in je posredoval skupaj s prilogami v zadostnem številu za nasprotno stranko (kot mu je bilo naloženo s sklepom o popravi, s katerim je bil tudi opozorjen na posledice)in ker ni izkazal, da bi vložil prošnjo za pridobitev brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.
pokojninska doba - poslovodna oseba - pogoj plačila prispevkov
Ker tožnik ni dokazal, da bi za sporno obdobje, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje kot poslovodna oseba, plačal prispevke (ali da bi bil oproščen plačila prispevkov), niso izpolnjeni pogoji, da bi se to obdobje vštelo v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo.
odgovornost upravljalca in vzdrževalca javnih površin – dvignjena plošča na ploščadi – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna stvar – vzdrževanje javne površine – skrbnost dobrega strokovnjaka
Dvig roba plošče za 13 do 15 mm ni terjal posebnega ukrepanja prvotoženke kot vzdrževalke ploščadi. Za prvotoženo stranko ne veljajo strožja merila zgolj zato, ker se po javnih površinah „turističnega in zdraviliškega mesta“, med hojo po katerih se je tožnica spotaknila, običajno sprehajajo starejši ljudje in invalidi.
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
invalidska pokojnina - pokojninska doba - prispevki - ponovna odmera
Kljub temu da je tožnik naknadno za obdobje od 1. 2. 1996 do 28. 2. 1998 plačal prispevke za obvezno zavarovanje, je bila njegova zahteva za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavržena, saj se odstotek za odmero pokojnine ni spremenil, tožena stranka pa je to obdobje že upoštevala pri prvi odmeri pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO -MEDIJSKO PRAVO
VSL0067781
OZ člen 179.
povzročitev škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - protipravnost – objektivna žaljivost – objava v večernih poročilih – objava na internetnem portalu - večerna poročila – internetni portal
Tožnik (odvetnik) je bil omenjen v mediju – v poročilu, katerega predmet je obvestilo o storjenem kaznivem dejanju. Niti jezikovna niti smiselna razlaga poročila kot celote ne privedeta do vtisa o kriminalni vpletenosti tožnika v kaznivo dejanje, ki je predmet poročila. Res pa je, da poročilo javnost pritegne ne samo k nadaljnjemu kritičnemu spremljanju obravnave kaznivega dejanja, ki je predmet poročanja, ampak tudi k spremljanju tožnikovih bodočih dejanj v zadevi, ki je z obravnavno zadevo posredno povezana. S tem (in ne z očitkom kaznivega dejanja) pa se mora tožnik kot medijsko odmeven odvetnik sprijazniti.
Stopnjo trajne invalidnosti tožnika je bilo, upoštevaje določilo 7. člena SPNZ 1997, moč določiti šele po enem letu od dokončnosti stanja, to je 22.4.2006. Tako so bili elementi odškodninske terjatve tožniku znani šele 22.4.2006. Ker v skladu z določilom 380. člena ZOR terjatev sklenitelja zavarovanja zastara v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala, je zastaralni rok začel teči 1.1.2007 in do vložitve tožbe julija 2007 ni pretekel.
Z določilom splošnih pogojev, ki določa, da se leasingojemalec nepreklicno obvezuje, da (med drugim) ne bo do leasingodajalca uveljavljal nikakršnih zahtevkov glede izpolnjevanja dobaviteljevih obvez, sta stranki izključili odgovornost leasingodajalca za obveznosti dobavitelja (med katerimi je tudi obveznost dobave vozila), in mora zato vsa tveganja, tudi tveganje v zvezi z kršitvijo dolžnosti dobave, nositi tožena stranka kot leasingojemalec.
Tožnik je v spornem obdobju prejemal plačo v višini, kot je bila določena z dokončnimi odločbami toženke. Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače (mimo dokončnih odločb toženke) ni utemeljen.