odmera nagrade sodnim tolmačem – število znakov prevoda
Pritožnica ima prav, ko se sklicuje na število znakov, ki skupaj sestavljajo opravljeni prevod iz slovenskega jezika v bolgarski jezik. Vselej je treba dejansko število znakov deliti z omenjenim standardom 1.500 znakov in na podlagi takšnega matematičnega ulomka izračunati število strani, ki vsebujejo predpisani standard. Podlaga za obračun nagrade tolmaču torej ni dejansko število strani prevoda, temveč virtualni izračun na podlagi opisane matematične operacije.
Dejstvo, da zavarovanec ne zna utemeljiti svojega predloga za podaljšanje bolniškega staleža, ne more biti odločilno. Zgolj na tej podlagi je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je odločba imenovanega zdravnika o zaključku bolniškega staleža zakonita, ne da bi ugotavljalo, kakšen je bil razlog, da se tožnikov bolniški stalež ni podaljšal, ali je bil ta razlog na strani tožnika oziroma ali je bil za to sam odgovoren, ker se ni pravočasno zglasil pri osebnem zdravniku.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPIZ-1 člen 15.
začasna nezmožnost za delo - svoje delo - samozaposleni
Pri tožniku ni podana invalidnost in tudi ni pridobil nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja, tako da je treba še nadalje upoštevati, da opravlja delo samostojnega podjetnika pod splošnimi pogoji, to je delo monterja strojnih inštalacij. Ker tega dela tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati niti v skrajšanem delovnem času, je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas zaradi poškodbe izven dela za sporno obdobje utemeljen.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 13/2, 13/2-1, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 224, 225.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - napotitev na zdravljenje - izčrpane možnosti zdravljenja
Ker operacijo, kakršna je bila pri tožniku izvedena v Avstriji z robotskim aparatom, izvajajo tudi v Sloveniji s klasično kirurško ali laparoskopsko metodo, ni pa na voljo robotskega aparata, pri čemer so vse tri metode tako glede zdravljenja kot ozdravljenja enakovredne, zdravljenje v Sloveniji ni bilo izčrpano. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
neupravičena obogatitev – razpolaganje z zarubljeno terjatvijo v davčnem postopku
Tožeča stranka je bila v trenutku podpisa asignacije, na podlagi katere je toženi stranki nakazala 3.000,00 EUR, seznanjena z davčno izvršbo nad terjatvami podjetja M., s katerim je sklenila asignacijsko pogodbo, vendar je kljub temu privolila v podpis, v katerega sicer ni bila prisiljena. Ker je vedela oz. bi morala vedeti, da ni dolžna izvesti plačila, izpolnitve v skladu s 191. členom OZ ne more zahtevati nazaj.
odgovornost upravljalca in vzdrževalca javnih površin – dvignjena plošča na ploščadi – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna stvar – vzdrževanje javne površine – skrbnost dobrega strokovnjaka
Dvig roba plošče za 13 do 15 mm ni terjal posebnega ukrepanja prvotoženke kot vzdrževalke ploščadi. Za prvotoženo stranko ne veljajo strožja merila zgolj zato, ker se po javnih površinah „turističnega in zdraviliškega mesta“, med hojo po katerih se je tožnica spotaknila, običajno sprehajajo starejši ljudje in invalidi.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274, 274/1.
rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - vdovska pokojnina
Tožnici je bil dokončni akt toženca pravilno vročen dne 25. 1. 2011, tožba pa je bila pri sodišču vložena dne 3. 3. 2011. Ker je tedaj 30-dnevni rok za vložitev tožbe že potekel, je sodišče prve stopnje tožbo kot prepozno utemeljeno zavrglo.
varstvo osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju - druge oblike zdravljenja
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da ima pridržana pritožnica zaradi duševne bolezni paranoidne shizofrenije hudo moteno presojo realnosti, kar se kaže v njenem dojemanju vsakodnevnih življenjskih situacij, ko se ves čas počuti ogrožena ali nadzorovana, in nadalje ni sposobna kontrolirati svojih ravnanj, kar se izraža v fizičnem in psihičnem nasilju nad hčerko, ter je tudi nekritična do bolezni, zaradi česar je opuščala predpisano zdravljenje, ki je privedlo do sedanjega poslabšanja bolezni, ki je vzrok navedenim oblikam ogrožanja zdravja in življenja drugih. Zato so podani pogoji iz 1. odst. 39. člena ZDZdr in ne pridejo v poštev druge oblike zdravljenja oziroma drugi ukrepi, tudi ne v pritožbi predlagano zdravljenje na podlagi nadzorovane obravnave.
sodni izvedenec - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Glede na tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala priznanje I. kategorije invalidnosti, je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da so bila mnenja invalidskih komisij, podana v predsodnem postopku, med seboj nasprotujoča, pridobilo izvedensko mnenje sodnega izvedenca. Ker je na podlagi tega mnenja ugotovilo, da pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je toženi zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Ker tožnik tožbe ni ustrezno popravil in je posredoval skupaj s prilogami v zadostnem številu za nasprotno stranko (kot mu je bilo naloženo s sklepom o popravi, s katerim je bil tudi opozorjen na posledice)in ker ni izkazal, da bi vložil prošnjo za pridobitev brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.
splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki – aktivna legitimacija – sprememba firme
V konkretnem primeru je bilo nesporno, da je tožeča stranka le spremenila firmo. Zato je tožeča stranka ostala aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek. Le-ta je podana tudi ob ugotovitvi, da se je dejansko tožeča stranka statusno preoblikovala s pripojitvijo drugi gospodarski družbi.
stvarna pristojnost – obveznost iz delovnega razmerja – individualni delovni spor
Ker zahtevani znesek izvira iz delovnega razmerja med pravdnima strankama, pri čemer ni bistveno, da tožena stranka ni več zaposlena pri tožeči stranki, je za odločanje v sporu pristojno delovno sodišče.
ZPIZ-1 člen 22, 91, 91/2, 94, 101, 101/3, 161, 262, 262/2. ZPIZ/92 člen 190. ZDR člen 200.
invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pravica do premestitve
Delavcu, ki opravlja določeno delo po pogodbi o zaposlitvi in se mu kljub ugotovljeni spremembi v invalidnosti delovno pravni status ne spremeni, ni mogoče priznati pravice do nadomestila za invalidnost.
pokojninska doba - poslovodna oseba - pogoj plačila prispevkov
Ker tožnik ni dokazal, da bi za sporno obdobje, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje kot poslovodna oseba, plačal prispevke (ali da bi bil oproščen plačila prispevkov), niso izpolnjeni pogoji, da bi se to obdobje vštelo v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo.
ZZK-1 člen 124, 142, 149, 150, 150/1, 150/2. ZLNDL člen 2.
načelo formalnosti postopka – odločanje o vpisih – utemeljenost zahtevka za vpis – lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti – izvenknjižna pridobitev pravice uporabe
Zemljiškoknjižni postopek ima le izvedbeno (instrumentalno) naravo in se v njem ne odloča o spornih pravicah.
Ker je ZFPPIPP nasproti ZPP specialni predpis, je glede prenehanja razloga za prekinitev postopka in nadaljevanje prekinjenega postopka potrebno uporabiti določbo 301. člena ZFPPIPP (razlog za prekinitev preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev, upnik pa mora v enem mesecu, če je njegova terjatev prerekana, predlagati nadaljevanje), v kolikor je v njej drugače določeno, kot v prvem odstavku 208. člena ZPP.
V primeru direktne tožbe oškodovanca proti zavarovalnici (965. člen OZ) gre za obveznost zavarovalnice namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode, ki ne nosi bremena zamude in zamudnih obresti po 943. členu OZ, temveč po splošnih pravilih, ki urejajo odškodninsko obveznost.
izpolnitveni rok – bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe - odstop od pogodbe – pravočasnost izpolnitve
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da rok 1.12.2005 ni predstavljal bistvene sestavine pogodbe, saj v pogodbi ni izrecno navedeno, da je rok bistvena sestavina pogodbe niti to ne izhaja iz narave stvari, ker je bil rok določen le za primer prvega načina prodaje ter je bil za primer neuspešnosti prvega načina dogovorjen drug način prodaje. Ker rok ni predstavljal bistvene sestavine pogodbe, pogodba ni bila razvezana po samem zakonu, glede odstopa od pogodbe pa toženec ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da je tožnici omogočil dodaten rok za izpolnitev, kar je pogoj za odstop od pogodbe, kadar rok ni njena bistvena sestavina.
skupno premoženje – posebno premoženje – darilo v času trajanja izvenzakonske zveze – vrnitev darila – odpad kavze
Glede na ugotovljen namen pridobitve premoženja (skupno življenje) niti ni odločilno, ali je v trenutku pridobitve premoženja med pravdnima strankama šlo za izvenzakonsko skupnost ali ne.
Predmet darilne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, je bil delež pravdnih strank na skupnem premoženju. Po 54. členu ZZZDR pa zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločnim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.