Ob tem, da je na materi pretežen del vzgoje in varstva obeh otrok, je sodišče razmerje spremenilo tako, da toženec krije 60% potreb otrok.
Potrebno je upoštevati tudi dejstvo, da ima toženec tri otroke in se lahko primerljiv znesek preživnine upošteva tudi za hčer G. ter znašajo tako njegove preživninske obveznosti okoli 570,00 EUR mesečno, od dohodka pa mu ostane 350,00 EUR.
invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - izvedensko mnenje - sodni izvedenec - pritožbena obravnava
Na podlagi pisnega izvedenskega mnenja in ustnega zaslišanja sodnega izvedenca je bilo ugotovljeno, da tožnikova poškodba levega kolena ni povezana z nesrečo pri delu, ampak je povezana s športom. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da se tožnik razvrsti v III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu v 50 % in bolezni v 50 %.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 165/2, 339, 339/2, 350, 350/2, 353, 354, 354/2. ZZZDR člen 12.
izvenzakonska skupnost – delež na skupnem premoženju
Pravno priznana izvenzakonska skupnost namreč vključuje zadovoljevanje različnih potreb partnerjev (čustvene, spolne, moralnoetične, ekonomske, …) v ustreznem obsegu za vsak posamični primer posebej, z vidika izpolnitve vsebine pravnega standarda življenjske skupnosti.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse – nedovoljena pritožba – plačilni nalog – odločba o odmeri sodne takse – smiselna uporaba ZPP
ZST-1 pritožbe zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa ne ureja, smiselna uporaba določb ZPP pa ni možna. Gre za pravno praznino, ki je ni mogoče zapolniti z uporabo določb ZPP, in gre za situacijo, ko pritožba zoper izpodbijani sklep v tem postopku ni dovoljena.
Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco, zato je od tega trenutka dalje treba zavreči tožbo, o kateri še ni pravnomočno odločeno, pa čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 47, 48, 49, 49-1, 49-4, 51, 51-2, 51-4.
nagrada izvedenca - izdelava izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja - izjemno obsežna dodatna dokumentacija
Pri odločanju o odmeri nagrade ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka strinjajo z izdelanim izvedenskim mnenjem oziroma cenitvijo ali ne, pomembno je le, da izvedenec delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi, opravi. Prav tako tudi ni pomembno, ali sodišče v dokaznem postopku nato sprejme izvedenčeve ugotovitve ali pa jih, nasprotno, tudi kritično dokazno ocenjuje.
Pri vrednotenju zahtevnosti izvedenskega mnenja morajo sodišča, ob upoštevanju navedenih kriterijev, uvrstiti - ovrednotiti konkretno zadevo kot manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno ali izjemno zahtevno. Že beseda "izjemno" pove, da bo izvedensko mnenje le redko - izjemoma lahko ovrednoteno z najvišjo stopnjo zahtevnosti. Kot izjemno zahtevna sodišča ocenjujejo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer potrebno odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je na primer potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature.
Sočasna izpolnitev obveznosti stečajnega dolžnika tudi če je bila izvršena v obliki ali na način, ki ni običajen, nima za posledico zmanjšanja stečajne mase.
ZIZ člen 15, 56. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 366.
ugovor po izteku roka - ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Iz razlogov obrazložitve izhaja, da je najprej ugovor dolžnikov obravnavalo kot ugovor po izteku roka, v zvezi z navedbami, da sta dolžnika terjatev do upnikov poravnala, in nato kot ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. To bi moralo določno zapisati tudi v izreku sklepa tako, da bi ugovoru po izteku roka delno ugodilo in izvršilni postopek za opravljeno delno plačilo ustavilo, v preostalem delu pa zavrnilo ugovor po izteku roka, hkrati pa zavrnilo ugovor zoper novo izvršilno sredstvo, ker dolžnika nista podala nobenih pravno relevantnih ugovornih razlogov zoper nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
ZPP člen 112, 112/2. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 3, 3/2, 3/2-3.
priporočena poštna pošiljka – pravočasnost vloge, vezane na rok – hitra pošta
Po 3. točki drugega odstavka tretjega člena ZPSto-2 se storitev priporočene poštne pošiljke izvaja kot univerzalna poštna storitev. Univerzalno poštno storitev izvaja (le) izvajalec, ki ga z odločbo imenuje Agencija za pošto in elektronske komunikacije.
Priporočena pošiljka je tista pošiljka, ki je kot taka evidentirana pri sprejemu. Potrdilo izvajalca poštnih storitev o priporočeni oddaji poštne pošiljke ima značaj javne listine, ki jo izvajalec izda pošiljatelju in s katero le-ta dokazuje, da je na dan, naveden na potrdilu, oddal priporočeno na pošto na naslovnika naslovljeno pošiljko.
stroški postopka – umik tožbe – umik po izpolnitvi
Umik tožbe z zahtevo na povrnitev pravdnih stroškov ima poleg sklepa o ustavitvi postopka za posledico neposredno uporabo določbe prvega odstavka 158. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021238
URS člen 158. KZ člen 50, 220. KZ-1 člen 215. ZDT člen 14, 15. ZKP člen 23, 49, 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-5, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-3, 372-4, 383, 383/1, 383/1-2, 391, 394, 394/1, 445, 445/1.
zloraba zaupanja – izneverjenje – temeljno kaznivo dejanje – kvalificirana oblika – premoženjsko pravni zahtevek – res iudicata- sprememba obtožbe
Zloraba zaupanja je kot kaznivo dejanje iz 220. člena KZ od 1. 11. 2008 inkriminirano kot izneverjenje v 215. členu KZ-1. Za obravnavani primer pomembna razlika je le, da je bilo pritožnikovo dejanje prej del temeljnega kaznivega dejanja, sedaj pa je to njegova posebna – kvalificirana oblika, vendar še vedno z enakim kaznovalnim okvirjem.
poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
V individualnem delovnem sporu, v katerem je predmet presoje zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je bistveno vprašanje, koliko delavcev je bilo določenih kot presežnih, saj je le, če gre za večje število delavcev po 1. in 2. odstavku 96. člena ZDR, delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. V nasprotnem primeru gre za tako imenovane individualne odpuste, pri katerih ni treba izdelati posebnega programa.
Ker tožena stranka na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila, nastopi fikcija pripoznave tožbenega zahtevka, na kar je bila tožena stranka ob vročitvi tožbe posebej opozorjena. Sodišče prve stopnje je zato brez nadaljnjega obravnavanja pravilno izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.