KZ člen 169, 169/1, 169/2, 169/3, 178, 178/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-5, 378, 378/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – predlog oškodovanca za pregon – zakonski znaki kaznivega dejanja – negativna vrednostna sodba – namen zaničevanja – izključitev protipravnosti – zavrnitev pritožbe
Obtoženčeve navedbe o državnem tožilcu so bile objektivno žaljive, predstavljajo negativno vrednostno sodbo o oškodovancu in njegovem delu, izražajo podcenjevanje in prezir ter kažejo na namen zaničevanja.
V konkretnem primeru ne gre za resno kritiko aktualnega družbenega dogajanja, pač pa za populistično in podcenjevalno kritikarstvo, zaradi česar ne more biti govora o izključitvi protipravnosti obtoženčevega ravnanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je prekluzivni rok, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kdaj se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera in ga je zato potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej: seznanjen je lahko takoj, ko je do razloga dejansko prišlo, lahko pa se seznani z njim kasneje, vse do zagovora delavca. Če zagovora ni bilo (razlog ni pomemben), ni mogoče šteti, da se je delodajalec seznanil z razlogi na dan, ko je bil določen neuspeli zagovor.
Glede na zakonsko ureditev so brezpredmetne pritožbene navedbe o možnosti vpliva na delovanje pošte. Tožena stranka, ki je napoved pritožbe oddala z navadno in ne priporočeno pošto, sama nosi tveganje prepozne dostave na sodišče.
Tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je samostojen zahtevek, zato je umik takšnega zahtevka umik tožbe in se zato glede na prvi odstavek 389. člena ZOR šteje, da zastaranje terjatve iz tega naslova z vložitvijo tožbe ni bilo pretrgano.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO
VSL0059683
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Naravo skupnega sporazuma je imela le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev, da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
ZIZ člen 41, 41/7, 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62. ZPP člen 226, 226/1, 311, 311/1, 337, 337/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – obveznost predložitve listinskih dokazov – prirejenost dokaznih sredstev – odločanje po stanju na dan izdaje sklepa o izvršbi – pritožbene novote – dogovor o krajevni pristojnosti
V predmetni zadevi gre za postopek odločanja o ugovoru na podlagi verodostojne listine, kjer se presoja zgolj obrazloženost vloženega ugovora in odločanje ni vsebinsko oziroma meritorno. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč pred vložitvijo predloga za izvršbo o upnikovi terjatvi še ni bilo odločeno, upnik pa z verodostojno listino izkazuje zgolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja terjatve (ki jo dolžnik z ugovorom izpodbija). Odločitev, da je ugovor obrazložen, zato ni odločitev o vsebinski utemeljenosti ugovora, saj gre „le“ za presojo, ali so v ugovoru navedena pravno pomembna dejstva in v zvezi z njimi predloženi dokazi. Ker gre v tej (pisni) fazi postopka zgolj za odločanje o obrazloženosti ugovora, ki ga dolžnik vloži glede na stanje in znane podatke ob izdaji sklepa o izvršbi, je treba tudi ugovorne navedbe presojati glede na stanje v trenutku izdaje sklepa o izvršbi in ne glede na stanje v trenutku odločanja.
Ob sklenitvi pogodbe je bil namen tožnikov, da pokojnemu nudita pomoč, da bi mu olajšala življenje. Zato je pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da je njun prispevek potrebno presojati z zornega kota načela volenti non fit iniurija oziroma določila 191. člena OZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Dejstvo, da je bila odpoved podana le enemu delavcu (tožniku), ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana iz utemeljenega poslovnega razloga (zaradi upada prometa pri toženi stranki).
dedna pravica - dediščinska tožba – aktivna legitimacija naknadno najdenih dedičev – zastaralni rok za dediščinsko tožbo – dajatvena tožba
Dediščinsko tožbo je mogoče uveljavljati po pravnomočnosti sklepa o dedovanju s strani novih dedičev, ki niso bili seznanjeni z zapuščinskim postopkom oziroma zanj niso vedeli. Aktivno legitimirani so tako imenovani „naknadno najdeni“ dediči, ki uveljavljajo svoje dedne pravice, ki bi jih sicer uveljavljali v zapuščinskem postopku, če bi jim bilo to znano oziroma če bi lahko v njem sodelovali.
Dediščinska tožba je dajatvena tožba. Ker je glede na trditveno podlago tožbe zapadel dajatveni zahtevek, upoštevaje določbo drugega odstavka 181. člena ZPP, pravni interes za ugotovitveni del tožbe ni izkazan.
ZDR člen 42, 126, 130. ZPP člen 153, 243, 249, 254.
plača - prikrajšanje pri plači - povračilo stroškov v zvezi z delom - službeno potovanje - dnevnice - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - predujem
Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb strank določilo (drugega) sodnega izvedenca finančne stroke, toženi stranki pa je naložilo, da v roku 15 dni nakaže predujem za stroške sestave izvedenskega mnenja. Ker tožena stranka ni ravnala skladno s sklepom in na naslednji narok za glavno obravnavo ni pristopila, je sodišče prve stopnje o denarnih zahtevkih tožnika pravilno odločilo na podlagi dotedaj zbranih dokazov (predvsem prvega mnenja sodnega izvedenca).
Tožnik v spornem obdobju ni opravljal dela dolžnosti, na katero je bil formalno razporejen („referent za infrastrukturo“) in za katero je prejemal plačo, ampak je dejansko pretežni del delovnega časa opravljal drugo dolžnost („pomočnika za infrastrukturo“). Njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači do plače za dolžnost, na kateri je opravljal delo, je utemeljen v višini 80 % navedene razlike, saj je tožnik dejansko opravljal v tem obsegu (80 %) dolžnost „pomočnika za infrastrukturo“.
ZASP člen 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/4 185, 185/1, 185/1-2. ZPP člen 108, 108/5, 311, 318, 318/4.
varstvo sorodnih pravic – pravice proizvajalcev fonogramov – javno priobčevanje fonogramov – dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – civilna kazen – nedoločenost zahtevka
Res je, da ZASP v 4. odst. 159. čl. nalaga dolžnost uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi, hkrati pa je opustitev te dolžnosti sankcionirana kot prekršek v smislu 2. tč. 1. odst. 185. čl. ZASP. Pravilno je stališče, da tožeča stranka te dolžnosti tožene stranke ne more uveljavljati kot njeno pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
Zakonska ureditev iz 4. odst. 168. čl. ZASP, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, pa tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen in konkretno opredeljen zahtevek, kar v primeru denarne terjatve terja navedbo določenega zneska denarja. Tožbeni zahtevek mora biti jasno opredeljen; ne zadostuje, da tožeča stranka zgolj opiše sporno pravno razmerje in sodišču prepusti, da samo najde ustrezno pravno posledico.
plača - urna postavka - povračilo stroškov v zvezi z delom - službeno potovanje - dnevnice - nadurno delo - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da se je za čas dela v tujini s toženo stranko dogovoril za plačo po urni postavki 10,00 EUR neto, je tožniku, ker tožena stranka ni dokazala, da bi dogovorjeno plačo plačala, prisodilo vtoževane zneske.
načelo formalnosti postopka – načelo dispozitivnosti postopka – odločanje v nasprotju s predlogom
Predlagatelj je na podlagi pravnomočne sodne odločbe predlagal izpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je izbris lastninske pravice, vpis pravice uporabe na zemljišču – na ime nasprotnega udeleženca. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje vpisalo lastninsko pravico na ime predlagatelja. Zato sta kršeni določbi 124. in 125. člena ZZK-1 (načeli formalnosti in dispozitivnosti zemljiškoknjižnega postopka).
URS člen 39. ZDR člen 31, 32, 35, 81, 81/2, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 118, 118/1. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisna obdolžitev - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - svoboda izražanja - dokazovanje - preiskovalno načelo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Sodišče prve stopnje se je po zaslišanju zadnje predlagane priče utemeljeno odločilo za izvedbo dokaza (zaslišanja dodatne priče) po uradni dolžnosti, saj je bil ta dokaz potreben, da se preizkusijo pomembne okoliščine v zvezi z očitanimi kršitvami pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Tožnik s tem, ko je medijem sporočil o svojih težavah pri delodajalcu in psihičnih pritiskih, ki jih je tam deležen in zaradi katerih se je zdravil v psihiatrični bolnišnici, ni prestopil mej svobode izražanja iz URS. S tem ravnanjem tudi ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljena.
ZIZ člen 10, 40, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 88,88/2. ZOR člen 376, 379, 388, 392, 389. OZ člen 375 376, 381, 1060.
izvršba na podlagi verodostojne listine – dajatveni del sklepa o izvršbi kot izvršilni naslov – zastaranje – začetek teka desetletnega roka za zastaranje judikatne terjatve – procesne obresti
Kadar je izvršilni naslov izdan v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, izvršilnemu naslovu takoj sledi postopek izterjave terjatve, zato začne (desetletni) zastaralni rok teči šele, ko je ta postopek končan.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Naravo skupnega sporazuma je imela torej le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma zato lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev (tega pa tožnik tudi sicer ni zatrjeval), da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
Dejstvo, da je tožena stranka od tožnika zahtevala prisotnost na delovnem mestu in da ni soglašala z vsemi tožnikovimi predlogi, ne pomenijo, da je tožnika šikanirala, kar bi utemeljevalo njeno odškodninsko odgovornost za škodo, katero naj bi tožnik zaradi tega utrpel.
V konkretnem primeru med strankama postopka ni šlo za več istovrstnih obveznosti, tako da bi ob delnem plačilu dolžnik lahko določil način vračunavanja ob izpolnitvi. Delno plačilo se zato vračuna tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.
Pri zahtevku za razveljavitev poravnave gre za oblikovalni zahtevek, pri katerem obstaja procesna nujnost, da je usmerjen zoper vse osebe, ki so poravnavo sklenile. Razmerja, ki je nastalo s sklenitvijo sodne poravnave, namreč ni mogoče preoblikovati brez udeležbe vseh strank te poravnave.