OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0057862
ZUKS člen 19, 20. ZMZPP člen 19 in 20. UZITUL člen 1, 19, 22. UZITUL-A člen 22b, 22b/2, 22b/2-3, 22b/3. ZOR člen 277, 1035, 1038, 1040.
pogodba o bančnem depozitu – spor z mednarodnim elementom – relevantno materialno pravo – obveznost Ljubljanske banke, d.d., za izplačilo deviz na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ - izplačilo deviznih depozitov tujim državljanom
Za obveznost izplačila deviz, vplačanih v podružnicah Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, na ozemlju nekdanje SFRJ, odgovarja Ljubljanska banka d.d..
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe
Ker za presojo zakonitosti izpodbijanega upravnega akta (zaradi zamude roka za vložitev tožbe) niso izpolnjene procesne predpostavke, tožnik svojih zahtevkov v zvezi s priznanjem pravic iz pokojninskega zavarovanja ne more uveljavljati pred sodiščem, ampak eventualno s ponovno zahtevo pri toženi stranki.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZPP člen 70, 70/6, 122.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodnika - zapisnik o glavni obravnavi
Ob ugotovitvi, da možnosti zdravljenja v tožnikovem primeru v Sloveniji niso bile izčrpane, njegov zahtevek za povračilo stroškov zdravljenja v tujini ni utemeljen.
S sklepom se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje in 4. odst. 163. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sodišče v njem odloči o zahtevi za povrnitev stroškov. Ker pa v obravnavanem primeru ni odločilo, bi morala tožena stranka v skladu s 1. odst. 325. čl. v zvezi s 332. čl. ZPP v roku 15 dni predlagati dopolnitev sklepa.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala pri opravljanju nevarnega dela, ko se je v navrtano luknjo natekla voda, ki je nato pri zabijanju sider tožniku skupaj z drobnim peskom brizgnila v oko.
ZASP člen 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/4 185, 185/1, 185/1-2. ZPP člen 108, 108/5, 311, 318, 318/4.
varstvo sorodnih pravic – pravice proizvajalcev fonogramov – javno priobčevanje fonogramov – dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – civilna kazen – nedoločenost zahtevka
Res je, da ZASP v 4. odst. 159. čl. nalaga dolžnost uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi, hkrati pa je opustitev te dolžnosti sankcionirana kot prekršek v smislu 2. tč. 1. odst. 185. čl. ZASP. Pravilno je stališče, da tožeča stranka te dolžnosti tožene stranke ne more uveljavljati kot njeno pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
Zakonska ureditev iz 4. odst. 168. čl. ZASP, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, pa tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen in konkretno opredeljen zahtevek, kar v primeru denarne terjatve terja navedbo določenega zneska denarja. Tožbeni zahtevek mora biti jasno opredeljen; ne zadostuje, da tožeča stranka zgolj opiše sporno pravno razmerje in sodišču prepusti, da samo najde ustrezno pravno posledico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0062661
ZOR člen 401, 1035.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – podružnica banke
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamčevanja države za bančne vloge.
Ker je bila L. B., Zagreb leta 1989 vpisana kot podružnica prve toženke v sodni register, prva toženka kot osnovna družba odgovarja za njene obveznosti.
Ob sklenitvi pogodbe je bil namen tožnikov, da pokojnemu nudita pomoč, da bi mu olajšala življenje. Zato je pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da je njun prispevek potrebno presojati z zornega kota načela volenti non fit iniurija oziroma določila 191. člena OZ.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Naravo skupnega sporazuma je imela torej le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma zato lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev (tega pa tožnik tudi sicer ni zatrjeval), da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
osebni stečaj – odpust obveznosti – zakonske ovire – obstoj premoženja za poplačilo upnikov
Institut odpusta obveznosti je v zakonu predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov.
Če bo dolžnik v izvršilnem postopku dosegel razveljavitev ali ustavitev sklepa o izvršbi, bo zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 90. člena ZZK-1 na podlagi ustreznega obvestila izvršilnega sodišča samo po uradni dolžnosti izbrisalo zaznambo izvršbe in hkrati tudi izbrisalo hipoteko.
dedna pravica - dediščinska tožba – aktivna legitimacija naknadno najdenih dedičev – zastaralni rok za dediščinsko tožbo – dajatvena tožba
Dediščinsko tožbo je mogoče uveljavljati po pravnomočnosti sklepa o dedovanju s strani novih dedičev, ki niso bili seznanjeni z zapuščinskim postopkom oziroma zanj niso vedeli. Aktivno legitimirani so tako imenovani „naknadno najdeni“ dediči, ki uveljavljajo svoje dedne pravice, ki bi jih sicer uveljavljali v zapuščinskem postopku, če bi jim bilo to znano oziroma če bi lahko v njem sodelovali.
Dediščinska tožba je dajatvena tožba. Ker je glede na trditveno podlago tožbe zapadel dajatveni zahtevek, upoštevaje določbo drugega odstavka 181. člena ZPP, pravni interes za ugotovitveni del tožbe ni izkazan.
stroški postopka - ZOdvT - nagrada odvetniku - brezplačna pravna pomoč
V primerih, ko se nagrada odvetnika določi glede na vrednost spornega predmeta, se za odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, namesto nagrade po 12. členu ZOdvT določi nagrada po 36. členu ZOdvT. Takšnemu odvetniku se nato nagrada v vsakem primeru izplača iz državnega proračuna - ne glede na to ali jo je pri tem nakazala nasprotna stranka, ki v sporu ni uspela. Ni razloga, da bi se nasprotni stranki nalagala povrnitev stroškov zastopanja v višjem znesku, kot znašajo dejanski stroški, ki so iz proračuna plačani odvetniku, postavljenemu v okviru brezplačne pravne pomoči.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – vročanje – izpodbijanje materialnopravnih pogojev izbrisa – pravica do pritožbe – sklep o obstoju izbrisnega razloga
Za zadnjo, tretjo fazo postopka izbrisa po določbah ZFPPIPP, je pomembno le vprašanje, ali je sprejelo sodišče prve stopnje sklep o izbrisu po poteku roka za pritožbo zoper pravilno vročen sklep o ugotovitvi, da za izbris obstajajo zakonski pogoji, torej po pravnomočnosti sklepa.
Odločanje o pravdnih stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovnem zahtevku. Četudi nasprotna stranka te možnosti nima, ni podana bistvena kršitev določb postopka.
Dejstvo, da je tožena stranka od tožnika zahtevala prisotnost na delovnem mestu in da ni soglašala z vsemi tožnikovimi predlogi, ne pomenijo, da je tožnika šikanirala, kar bi utemeljevalo njeno odškodninsko odgovornost za škodo, katero naj bi tožnik zaradi tega utrpel.
Na podlagi ugotovitve, da je bila pri toženi stranki utečena praksa, da je direktor periodično dvigoval plače vsem zaposlenim, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica za čas, ko ji tožena stranka plače ni izplačala, upravičena do plače v višini, kot jo je pred tem prejemala, in ne le v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 339,339/2, 339/2-8, 339/2-14, 450, 454/2, 458.
spor majhne vrednosti – izdaja odločbe brez naroka
Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala, izda odločbo o sporu brez razpisa naroka.
Napačno je stališče, da mora biti izjava o ohranitvi pogodbe v veljavi dana izrecno v obliki posebnega obvestila. Zadošča že, da je izjava volje podana s konkludentnimi dejanji. Kot obvestilo, da se pogodba ohrani v veljavi in zahteva njeno izpolnitev, je mogoče šteti tudi ravnanje pogodbene stranke, da še naprej opravlja pripravljalna dejanja za prevzem naročenega izdelka in sodeluje pri odpravi napak.
Tožnik v spornem obdobju ni opravljal dela dolžnosti, na katero je bil formalno razporejen („referent za infrastrukturo“) in za katero je prejemal plačo, ampak je dejansko pretežni del delovnega časa opravljal drugo dolžnost („pomočnika za infrastrukturo“). Njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači do plače za dolžnost, na kateri je opravljal delo, je utemeljen v višini 80 % navedene razlike, saj je tožnik dejansko opravljal v tem obsegu (80 %) dolžnost „pomočnika za infrastrukturo“.