ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZPP člen 70, 70/6, 122.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodnika - zapisnik o glavni obravnavi
Ob ugotovitvi, da možnosti zdravljenja v tožnikovem primeru v Sloveniji niso bile izčrpane, njegov zahtevek za povračilo stroškov zdravljenja v tujini ni utemeljen.
vdovska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - izvenzakonska skupnost - pravnomočna odločba
Pritožbena navedba, da je organ druge stopnje toženke odpravil pravnomočno odločbo, ni utemeljena. Odločba še ni bila pravnomočna, ker je bila zoper njo pravočasno vložena pritožba obeh stranskih intervenientk. Na podlagi te pritožbe je organ druge stopnje toženke izpodbijano odločbo razveljavil in zadevo vrnil organu prve stopnje v nov postopek, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker ni bilo odgovorjeno na bistveno vprašanje, ali tožnica, ki uveljavlja vdovsko pokojnino po pokojnem možu, živi v zunajzakonski skupnosti.
Glede na zakonsko ureditev so brezpredmetne pritožbene navedbe o možnosti vpliva na delovanje pošte. Tožena stranka, ki je napoved pritožbe oddala z navadno in ne priporočeno pošto, sama nosi tveganje prepozne dostave na sodišče.
državna štipendija - absolventski staž - izplačevanje štipendije
Državna štipendija se izplačuje tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar le eno študijsko leto (ne glede na morebitno podaljšanje absolventskega staža, četudi pride do podaljšanja absolventskega staža iz upravičenega razloga).
Tožena stranka v pritožbi sodbe na podlagi pripoznave ne izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti ne zatrjuje, da bi izjavo o pripoznavi dala v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, temveč v pritožbi le predlaga podaljšanje roka za izpolnitev svoje obveznosti. Takšna pritožba ni utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO
VSL0059683
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Naravo skupnega sporazuma je imela le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev, da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
krivdna odgovornost izvajalca javne službe – čiščenje javnih površin – povračilo škode ob padcu na pločniku
Obstoj lastninske pravice na parceli (torej pločniku, na katerem je prišlo do poškodbe) ni bistven za obstoj odgovornosti vzdrževanja in čiščenja pločnikov. Relevantno je, kdo upravlja pločnik in je posledično dolžan zanj skrbeti. Dejstvo, da cesta ob pločniku v konkretni zadevi ni javna cesta, še ne pomeni, da cesta in pločnik ob cesti nista javna površina in da ne moreta biti predmet obveze javne službe.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3, 118. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 36.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - preklic odpovedi - poziv na delo - izostanek z dela - sodna razveza - odškodnina - pogodbena kazen
Tožnici je delovno razmerje nezakonito prenehalo na podlagi ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Te odpovedi tožena stranka ni mogla naknadno enostransko preklicati s tem, da je tožnico pozivala nazaj na delo. Četudi se tožnica tem pozivom ni odzvala, z dela ni izostala neupravičeno, tožena stranka pa ji v času, ko ni bila v delovnem razmerju, ampak je vodila spor v zvezi z ustno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ni zakonito izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0062661
ZOR člen 401, 1035.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – podružnica banke
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamčevanja države za bančne vloge.
Ker je bila L. B., Zagreb leta 1989 vpisana kot podružnica prve toženke v sodni register, prva toženka kot osnovna družba odgovarja za njene obveznosti.
vknjižba lastninske pravice - Zakon o ratifikaciji pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij – vračanje tujega premoženja
Pri odločanju o vknjižbi lastninske pravice predlagatelja je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz določb BHRUPR, ki v 2. členu določa, da imajo fizične in pravne osebe ene pogodbenice, ki so pridobile lastninsko in druge stvarne pravice na nepremičninah na teritoriju druge pogodbenice na teritoriju te pogodbenice enako pravno varstvo pred sodišči in drugimi državnimi organi kot je zajamčena domačim fizičnim in pravnim osebam. Za lastninsko pravico in druge stvarne pravice pa se v smislu te pogodbe štejejo tudi pravice uporabe, upravljanja in razpolaganja pridobljene na sredstvih v družbeni lastnini na odplačen način.
Določila ZDen o vračanju v naravi se lahko nanašajo le na vračanje podržavljenega premoženja, ki je v sredstvih domačih pravnih oseb, to pa so po prej veljavnem zakonu o podjetjih le pravne osebe, ki imajo sedeže na območju Republike Slovenije. V primeru vračila v obliki sredstev tujega podjetja v naravi, če ta sredstva ležijo v Republiki Sloveniji, bi šlo v takšnem primeru za nedopusten poseg v premoženje tujega podjetja.
V konkretnem primeru med strankama postopka ni šlo za več istovrstnih obveznosti, tako da bi ob delnem plačilu dolžnik lahko določil način vračunavanja ob izpolnitvi. Delno plačilo se zato vračuna tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.
ZDen člen 74, 74/2, 78. ZD člen 132. ZTLR člen 36. SPZ člen 41.
prehod zapuščine na dediče - določitev kroga dedičev - dedovanje denacionaliziranega premoženja – vstopna pravica
Ker pred odločanjem o dedovanju denacionaliziranega premoženja sklep o dedovanju po zapustniku ni bil izdan, je treba uporabiti ZD, ki kot trenutek, odločilen da določitev kroga dedičev, določa trenutek zapustnikove smrti.
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - napake volje - izpodbojnost
Navedbe tožnika, da mu tožena stranka ob izreku mandata direktorja ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ne predstavljajo utemeljenega izpodbojnega razloga v zvezi z novo podpisano pogodbo o zaposlitvi.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 153, 179. ZVZD člen 5, 6, 33.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - varno delo - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Delavec ima pravico (ne dolžnost), da naloženo nevarno delo odkloniti. Če tega ne stori, ampak nevarno delo opravlja (oziroma če opravlja delo na nedovoljen način, kot mu je naloženo s strani delodajalca), to delodajalca ne razbremeni (niti delno) odgovornosti za škodo, ki jo delavec pri delu utrpi.
načelo formalnosti postopka – načelo dispozitivnosti postopka – odločanje v nasprotju s predlogom
Predlagatelj je na podlagi pravnomočne sodne odločbe predlagal izpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je izbris lastninske pravice, vpis pravice uporabe na zemljišču – na ime nasprotnega udeleženca. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje vpisalo lastninsko pravico na ime predlagatelja. Zato sta kršeni določbi 124. in 125. člena ZZK-1 (načeli formalnosti in dispozitivnosti zemljiškoknjižnega postopka).
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 328. ZFPPIPP člen 244, 244/1.
nedovoljena pritožba – pravni interes – nadaljevanje prekinjenega postopka – sklep o ustavitvi postopka – stečaj pravdne stranke
Ker je sklep o ustavitvi postopka postal pravnomočen, tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbo, saj bolj ugodne rešitve v sporu ne bi mogla doseči. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati v celotnem pritožbenem postopku. Če po vložitvi pritožbe odpade, je treba pritožbo zavreči.
URS člen 39. ZDR člen 31, 32, 35, 81, 81/2, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 118, 118/1. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisna obdolžitev - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - svoboda izražanja - dokazovanje - preiskovalno načelo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Sodišče prve stopnje se je po zaslišanju zadnje predlagane priče utemeljeno odločilo za izvedbo dokaza (zaslišanja dodatne priče) po uradni dolžnosti, saj je bil ta dokaz potreben, da se preizkusijo pomembne okoliščine v zvezi z očitanimi kršitvami pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Tožnik s tem, ko je medijem sporočil o svojih težavah pri delodajalcu in psihičnih pritiskih, ki jih je tam deležen in zaradi katerih se je zdravil v psihiatrični bolnišnici, ni prestopil mej svobode izražanja iz URS. S tem ravnanjem tudi ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljena.
Dobro vero o lastništvu je mogoče graditi tudi na drugih okoliščinah in ne zgolj na zemljiški knjigi, ki bi izkazovala (iz določenega razloga neveljaven) vpis lastninske pravice na priposestvovalca.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Naravo skupnega sporazuma je imela torej le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma zato lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev (tega pa tožnik tudi sicer ni zatrjeval), da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064088
ZZZDR člen 106. ZPP člen 411, 411/1.
omejitev stikov - začasne odredbe – spori v razmerjih med starši in otroki – zavrnitev dokaznega predloga
Prag pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo začasne odredbe, je v sporih iz razmerij med starši in otroki višji kot v drugih civilnih zadevah. Začasne odredbe v tovrstnih sporih imajo namreč velik neposredni vpliv na končno odločitev. Odločitev sodišča lahko (kljub začasni naravi začasne odredbe) močno in trajno prizadane interese in koristi otroka. Zato je potrebno v večji meri preizkusiti, ali so podani razlogi za njihovo izdajo.