Določilo 8. točke 4. odstavka 5. člena Splošnih pogojev, ki določa, da se za nezgodo ne šteje odstop mrežnice, ni jasno in ga zato ni mogoče uporabljati, kot se glasi. Ker pomena sporne določbe ni mogoče enoznačno opredeliti, niti po obveznem razlagalnem pravilu po 82/2 OZ niti z uporabo drugih metod razlage, je navedena določba nejasna.
začasna nezmožnost za delo - invalid III. kategorije - pravica do premestitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kakšno je bilo tožnikovo zdravstveno stanje v spornem obdobju (ampak je štelo, da so njegove navedbe o nezmožnosti opravljanja dela povezane z dejstvom, da ga tožena stranka po ugotovljeni invalidnosti III. kategorije ni razporedila na ustrezno delovno mesto), je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Posledično je preuranjeno zaključilo, da pri tožniku v spornem obdobju ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bil zmožen za delo z omejitvami iz invalidske odločbe.
pravdni stroški – obrazložitev odločitve o pravdnih stroških – nagrada za narok
Glede stroškov za posamezne odvetniške storitve povsem zadošča sklicevanje sodišča na stroškovnika pooblaščenca, ki vsebujeta specifikacijo stroškov po tarifnih številkah. Sodišče prve stopnje je pri vsaki postavki posebej označilo, katere stroške in v kakšni višini je priznalo. Izpodbijano odločitev o stroških postopka je tako vsekakor mogoče preizkusiti.
Nagrada za narok po tarifni številki 3102 Odvetniške tarife vključuje nagrado za vse opravljene naroke v postopku.
S sklepom se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje in 4. odst. 163. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sodišče v njem odloči o zahtevi za povrnitev stroškov. Ker pa v obravnavanem primeru ni odločilo, bi morala tožena stranka v skladu s 1. odst. 325. čl. v zvezi s 332. čl. ZPP v roku 15 dni predlagati dopolnitev sklepa.
vrnitev v prejšnje stanje – krivda odvetnika za zamudo – plačilo sodne takse za pritožbo – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
Stranka mora trpeti tudi posledice zamude, ki jih ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik.
Tožnik v spornem obdobju ni opravljal dela dolžnosti, na katero je bil formalno razporejen („referent za infrastrukturo“) in za katero je prejemal plačo, ampak je dejansko pretežni del delovnega časa opravljal drugo dolžnost („pomočnika za infrastrukturo“). Njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači do plače za dolžnost, na kateri je opravljal delo, je utemeljen v višini 80 % navedene razlike, saj je tožnik dejansko opravljal v tem obsegu (80 %) dolžnost „pomočnika za infrastrukturo“.
Z dokaznim predlogom za postavitev izvedenca cestno-prometne stroke, ki je bil tudi ustrezno substanciran, je tožena stranka želela dokazati svojo trditev, da vzročne zveze med škodnim dogodkom in zatrjevano škodo ni, saj sile, ki so nastale ob trku, po njenem mnenju niso mogle povzročiti poškodb, ki jih je tožnik zatrjeval. Sodišče je na obstoj vzročne zveze sicer sklepalo iz ostalih izvedenih dokazov (menilo je torej, da je obstoj vzročne zveze (že) dokazan), vendar pa je z zavrnitvijo dokaznega predloga tožene stranke, le-tej odvzelo možnost, da dokaže nasprotno, kar pa je nedopustno.
Ravnanj tožene stranke zoper tožnika, ki je bil najprej zaposlen na delovnem mestu komisionarja, nato na delovnem mestu komercialnega referenta, nazadnje pa na delovnem mestu knjigovodje (in je opravljal delo v okviru delokroga svojega delovnega mesta), ni mogoče opredeliti kot šikaniranje oziroma izvajanje mobbinga, da bi bil odškodninski zahtevek utemeljen.
plača - prikrajšanje pri plači - invalid III. kategorije - diskriminacija
Tožena stranka je tožniku po dokončni odločbi o ugotovljeni invalidnosti III. kategorije podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in mu hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, pri katerem so upoštevane omejitve iz invalidske odločbe. Za novo delovno mesto mu je določila tudi plačo, to plačo mu je v spornem obdobju izplačevala, tožbeni zahtevek za plačilo razlike do višje plače pa ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065263
OZ člen 568, 568/1, 568/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
pogodba o preužitku - razveza pogodbe o preužitku - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - nevzdržnost skupnega življenja - stroški postopka - obrazloženost stroškovne odločitve - nagrada za narok
Pogodbo o preužitku je mogoče razvezati tudi v primeru, če postane skupno življenje pogodbenikov nevzdržno. Ta razvezni razlog pa v konkretnem primeru ne more biti podan že iz razloga, ker pogodbenika ne živita skupaj, temveč vsak v svoji hiši.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ? torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
Pravi pomen besedne zveze ?nagrada za narok? po tarifni številki 3102 tarife je ta, da vključuje nagrado za vse naroke.
Nezadostna substanciranost tožnikovih tožbenih trditev terja formalno popravo tožbe v navedenih smereh oziroma njeno dopolnitev na podlagi 2. odstavka 105. člena oziroma 108. člena ZPP. Zato je posledično procesno pomanjkljiva tudi izpodbijana zamudna sodba.
stroški postopka - ZOdvT - nagrada odvetniku - brezplačna pravna pomoč
V primerih, ko se nagrada odvetnika določi glede na vrednost spornega predmeta, se za odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, namesto nagrade po 12. členu ZOdvT določi nagrada po 36. členu ZOdvT. Takšnemu odvetniku se nato nagrada v vsakem primeru izplača iz državnega proračuna - ne glede na to ali jo je pri tem nakazala nasprotna stranka, ki v sporu ni uspela. Ni razloga, da bi se nasprotni stranki nalagala povrnitev stroškov zastopanja v višjem znesku, kot znašajo dejanski stroški, ki so iz proračuna plačani odvetniku, postavljenemu v okviru brezplačne pravne pomoči.
ZDR člen 42, 126, 130. ZPP člen 153, 243, 249, 254.
plača - prikrajšanje pri plači - povračilo stroškov v zvezi z delom - službeno potovanje - dnevnice - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - predujem
Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb strank določilo (drugega) sodnega izvedenca finančne stroke, toženi stranki pa je naložilo, da v roku 15 dni nakaže predujem za stroške sestave izvedenskega mnenja. Ker tožena stranka ni ravnala skladno s sklepom in na naslednji narok za glavno obravnavo ni pristopila, je sodišče prve stopnje o denarnih zahtevkih tožnika pravilno odločilo na podlagi dotedaj zbranih dokazov (predvsem prvega mnenja sodnega izvedenca).
Stranki s sporazumom o razvezi pogodbe o štipendiranju, ki je bil veljavno sklenjen in ga nihče ni izpodbijal, nista zgolj razvezali pogodbe o štipendiranju, temveč sta uredili tudi posledice njene razveze. Dogovorili sta se, da sta stranki prosti vseh pravic in obveznosti, ki bi izvirale iz pogodbe o štipendiranju. Glede na takšen dogovor je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vrnitev štipendije, ker se (prvo)tožena stranka po končanem izobraževanju ni pri njej zaposlila, neutemeljen.
Napačno je stališče, da mora biti izjava o ohranitvi pogodbe v veljavi dana izrecno v obliki posebnega obvestila. Zadošča že, da je izjava volje podana s konkludentnimi dejanji. Kot obvestilo, da se pogodba ohrani v veljavi in zahteva njeno izpolnitev, je mogoče šteti tudi ravnanje pogodbene stranke, da še naprej opravlja pripravljalna dejanja za prevzem naročenega izdelka in sodeluje pri odpravi napak.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela delavcu ni treba dokazovati, na kakšen način prihaja na delo in kakšni so njegovi dejanski stroški. Za dneve, ko pride na delo (evidenco prisotnosti vodi delodajalec), je upravičen do povračila najmanj v višini stroškov javnega prevoza.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065244
ZOR člen 154, 154/1, 266, 591, 591/1, 591/2. ZPSPP člen 26. ZPP člen 318, 318/3.
zakup – zakupna pogodba – najemna pogodba – odtujitev v zakup dane stvari – odtujitev po izročitvi v zakup – povzročitev škode – podlaga za odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – neposlovna odškodninska odgovornost – navadna škoda – izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe
Odškodninsko odgovornost drugotožene stranke je iskati v kršitvi njene pogodbene obveznosti, ker je ravnala v nasprotju s 26. členom ZPSPP, po katerem se najemna pogodba lahko odpoveduje le sodno.
Dejstvo, da je bila občina seznanjena s postopkom izpraznitve in so se v njenih prostorih o tem vršili sestanki, še ne pomeni, da bi ji bilo mogoče očitati protipravno ravnanje. Občina oziroma župan kot njen zakoniti zastopnik nista dajala navodil ali usmeritev v zvezi z nezakonito izpraznitvijo kegljišča. Prav nasprotno, iz njegovega zaslišanja izhaja, da je občina soglašala le s tako izpraznitvijo, ki bi imela podlago v sodni odločbi.
V kolikor iz izvedenih dokazov ne izhaja taka višina škode, kot je opredeljena v tožbi, je to stvar dokazne ocene, torej vprašanja, ali in v kolikšni meri je tožnica zmogla dokazno breme glede višine vtoževane škode in ne vprašanje sklepčnosti tožbe.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka za tožnika odvedla in plačala davke in prispevke od vtoževanih terjatev. Kljub temu je tožbenemu zahtevku iz naslova plače za meseca september in oktober 2009 v celoti ugodilo (torej v bruto znesku), čeprav bi bil tožnik za ta dva meseca lahko upravičen zgolj do izplačila plače v neto znesku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO
VSL0059683
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Naravo skupnega sporazuma je imela le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev, da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.