invalid III. kategorije - samozaposleni - pravica do premestitve - pravica do dela z omejitvami - nadomestilo za invalidnost
Tožnica, ki je zavarovana kot samostojna podjetnica, lahko še vedno opravlja delo v okviru svoje dejavnosti, vendar so potrebne omejitve pri delu. V primeru, ko bi šlo za delavca, bi bila takemu zavarovancu priznana pravica do premestitve. Navedeno pravico zagotavlja delodajalec. V primeru, ko gre za samozaposlenega, kot je tožnica, pa je zgolj od njega odvisno, na kakšen način bo organiziral opravljanje dejavnosti z določenimi omejitvami. Takšnemu samozaposlenemu se prizna pravica do dela z omejitvami v okviru dejavnosti, v kateri bo opravljanje le-tega organiziral sam.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev
Četudi bi tožena stranka dokazala, da je tožnik (ker se je mudilo) dejansko odpremil škatlo s 409 kosi (ustreznih izdelkov) namesto s 477 kosi (ustreznih izdelkov), takšna kršitev, glede na vse okoliščine obravnavanega primera (da se je mudilo, da naročnik ni urgiral, češ da je bilo premalo izdelkov, da tožena stranka v razmerju do naročnika ni utrpela škodljivih posledic), ne bi dosegla standarda hujše kršitve delovnih obveznosti, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
pravdni stroški – obrazložitev odločitve o pravdnih stroških – nagrada za narok
Glede stroškov za posamezne odvetniške storitve povsem zadošča sklicevanje sodišča na stroškovnika pooblaščenca, ki vsebujeta specifikacijo stroškov po tarifnih številkah. Sodišče prve stopnje je pri vsaki postavki posebej označilo, katere stroške in v kakšni višini je priznalo. Izpodbijano odločitev o stroških postopka je tako vsekakor mogoče preizkusiti.
Nagrada za narok po tarifni številki 3102 Odvetniške tarife vključuje nagrado za vse opravljene naroke v postopku.
Pri zahtevku za razveljavitev poravnave gre za oblikovalni zahtevek, pri katerem obstaja procesna nujnost, da je usmerjen zoper vse osebe, ki so poravnavo sklenile. Razmerja, ki je nastalo s sklenitvijo sodne poravnave, namreč ni mogoče preoblikovati brez udeležbe vseh strank te poravnave.
Napačno je stališče, da mora biti izjava o ohranitvi pogodbe v veljavi dana izrecno v obliki posebnega obvestila. Zadošča že, da je izjava volje podana s konkludentnimi dejanji. Kot obvestilo, da se pogodba ohrani v veljavi in zahteva njeno izpolnitev, je mogoče šteti tudi ravnanje pogodbene stranke, da še naprej opravlja pripravljalna dejanja za prevzem naročenega izdelka in sodeluje pri odpravi napak.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065244
ZOR člen 154, 154/1, 266, 591, 591/1, 591/2. ZPSPP člen 26. ZPP člen 318, 318/3.
zakup – zakupna pogodba – najemna pogodba – odtujitev v zakup dane stvari – odtujitev po izročitvi v zakup – povzročitev škode – podlaga za odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – neposlovna odškodninska odgovornost – navadna škoda – izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe
Odškodninsko odgovornost drugotožene stranke je iskati v kršitvi njene pogodbene obveznosti, ker je ravnala v nasprotju s 26. členom ZPSPP, po katerem se najemna pogodba lahko odpoveduje le sodno.
Dejstvo, da je bila občina seznanjena s postopkom izpraznitve in so se v njenih prostorih o tem vršili sestanki, še ne pomeni, da bi ji bilo mogoče očitati protipravno ravnanje. Občina oziroma župan kot njen zakoniti zastopnik nista dajala navodil ali usmeritev v zvezi z nezakonito izpraznitvijo kegljišča. Prav nasprotno, iz njegovega zaslišanja izhaja, da je občina soglašala le s tako izpraznitvijo, ki bi imela podlago v sodni odločbi.
V kolikor iz izvedenih dokazov ne izhaja taka višina škode, kot je opredeljena v tožbi, je to stvar dokazne ocene, torej vprašanja, ali in v kolikšni meri je tožnica zmogla dokazno breme glede višine vtoževane škode in ne vprašanje sklepčnosti tožbe.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka za tožnika odvedla in plačala davke in prispevke od vtoževanih terjatev. Kljub temu je tožbenemu zahtevku iz naslova plače za meseca september in oktober 2009 v celoti ugodilo (torej v bruto znesku), čeprav bi bil tožnik za ta dva meseca lahko upravičen zgolj do izplačila plače v neto znesku.
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - napake volje - izpodbojnost
Navedbe tožnika, da mu tožena stranka ob izreku mandata direktorja ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ne predstavljajo utemeljenega izpodbojnega razloga v zvezi z novo podpisano pogodbo o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0059706
Pravilnik o priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Na dan uveljavitve ZASP-B je bil v veljavi Pravilnik o priobčitvi glasbenih del, Ur. l. RS, št. 29/1998 (Pravilnik '98) in njegova tarifa, ki se je štela za veljavni skupni sporazum, sklenjen z reprezentativnimi združenji uporabnikov. Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, Ur. l. RS, št. 138/2006 (Pravilnika '06) skupaj s tarifnim delom bi bilo tako potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik '06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe.
V 11. členu Pravilnika '98 je res določeno, da se vrednost tarife letno usklajuje z uradno objavljenimi podatki o indeksu rasti cen na drobno. Vendar je to normativni del pravilnika, in ta ni bil sestavni del veljavne tarife, zato z uveljavitvijo ZASP-B ni postal sestavni del skupnega sporazuma.
ZObr člen 57, 57/7, 57/4, 57/4-4, 57/4-5, 57/4-12, 58, 58/5. KZ-1 člen 275, 275/2.
vojak - disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - zagovor - pravica do obrambe
Tožniku pravica do obrambe ni bila kršena, saj je bila disciplinska obravnava izvedena skoraj tri mesece po nezgodi, ko je bil tožnik že nekaj časa v domači oskrbi. Toženi stranki tudi ni predložil medicinske dokumentacije, ki bi izkazovala kakršenkoli sum v njegovo sposobnost spremljanja in razumevanja dejanj. Iz tega razloga okoliščina, da je bil tožnik v času postopka v bolniškem staležu, še ne pomeni, da tožnik ni bil sposoben spremljati disciplinskega postopka. Na disciplinski obravnavi tudi ni izpostavil, da ne bi razumel vsebine sklepa o uvedbi disciplinskega postopka ali poteka obravnave, po pravnem pouku pa je izjavil, da se bo zagovarjal sam.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1. ZDR člen 42, 112, 126, 131, 134.
zamudna sodba - vročanje - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - regres za letni dopust - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Dejstvo, da je bila odpoved podana le enemu delavcu (tožniku), ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana iz utemeljenega poslovnega razloga (zaradi upada prometa pri toženi stranki).
Tožnik v spornem obdobju ni opravljal dela dolžnosti, na katero je bil formalno razporejen („referent za infrastrukturo“) in za katero je prejemal plačo, ampak je dejansko pretežni del delovnega časa opravljal drugo dolžnost („pomočnika za infrastrukturo“). Njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači do plače za dolžnost, na kateri je opravljal delo, je utemeljen v višini 80 % navedene razlike, saj je tožnik dejansko opravljal v tem obsegu (80 %) dolžnost „pomočnika za infrastrukturo“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0068602
ZASP člen 168, 168/4. ZPP člen 108, 108/5, 163, 318.
civilna kazen - nedoločenost zahtevka - varstvo sorodnih pravic - pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - javno priobčevanje fonogramov
Že ustaljeno stališče sodne prakse je, da je določnost zahtevka procesna predpostavka za njegovo (meritorno) obravnavo. Zakonska ureditev iz 4. odst. 168. čl. ZASP, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen in konkretno opredeljen zahtevek, kar v primeru denarne terjatve terja navedbo določenega zneska denarja.
stroški postopka - ZOdvT - nagrada odvetniku - brezplačna pravna pomoč
V primerih, ko se nagrada odvetnika določi glede na vrednost spornega predmeta, se za odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, namesto nagrade po 12. členu ZOdvT določi nagrada po 36. členu ZOdvT. Takšnemu odvetniku se nato nagrada v vsakem primeru izplača iz državnega proračuna - ne glede na to ali jo je pri tem nakazala nasprotna stranka, ki v sporu ni uspela. Ni razloga, da bi se nasprotni stranki nalagala povrnitev stroškov zastopanja v višjem znesku, kot znašajo dejanski stroški, ki so iz proračuna plačani odvetniku, postavljenemu v okviru brezplačne pravne pomoči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059698
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 3102.
odškodnina za duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti – relevantne okoliščine za odmero odškodnine – stroški za prisotnost na narokih
Duševno trpljenje je potrebno vedno opredeliti s časom trajanja neupravičenega odvzema prostosti, hkrati pa upoštevati specifične individualne lastnosti oškodovanca, njegove osebnosti in zdravstvenega stanja. V tem okviru so relevantne okoliščine kot so ugled, ki ga je oškodovanec (priprta oseba) prej užival v svojem okolju (in odnos le-tega do njega), morebitno objavo podatkov o priprti osebi v medijih, težave na zdravstvenem področju, posredno pa tudi naravo (težo) kaznivega dejanja, zaradi očitka katerih je bil nekdo priprt.
Pravi pomen besedne zveze "Nagrada za narok" je ta, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065263
OZ člen 568, 568/1, 568/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
pogodba o preužitku - razveza pogodbe o preužitku - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - nevzdržnost skupnega življenja - stroški postopka - obrazloženost stroškovne odločitve - nagrada za narok
Pogodbo o preužitku je mogoče razvezati tudi v primeru, če postane skupno življenje pogodbenikov nevzdržno. Ta razvezni razlog pa v konkretnem primeru ne more biti podan že iz razloga, ker pogodbenika ne živita skupaj, temveč vsak v svoji hiši.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ? torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
Pravi pomen besedne zveze ?nagrada za narok? po tarifni številki 3102 tarife je ta, da vključuje nagrado za vse naroke.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila domneva dobre vere uspešno izpodbita in ugotovilo, da je bila prva toženka v slabi veri. Vendar razlogi, ki jih poda sodišče prve stopnje so zelo skopi in sodišča druge stopnje ne prepričajo. Čeprav je sodišče prve stopnje zaključilo, da je prva toženka vedela, da so sporne nepremičnine prodane s pridržkom lastninske pravice, tega zaključka ni utemeljilo z nobenimi prepričljivimi argumenti, razen s tem, da so priče tako izpovedale, kar pa povsem ne drži.
Na podlagi ugotovitve, da je bila pri toženi stranki utečena praksa, da je direktor periodično dvigoval plače vsem zaposlenim, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica za čas, ko ji tožena stranka plače ni izplačala, upravičena do plače v višini, kot jo je pred tem prejemala, in ne le v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi.