Regulacijska ali ureditvena začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v katerem je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni ureditvi spornega pravnega razmerja.
Glede na zakonsko ureditev so brezpredmetne pritožbene navedbe o možnosti vpliva na delovanje pošte. Tožena stranka, ki je napoved pritožbe oddala z navadno in ne priporočeno pošto, sama nosi tveganje prepozne dostave na sodišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je prekluzivni rok, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kdaj se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera in ga je zato potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej: seznanjen je lahko takoj, ko je do razloga dejansko prišlo, lahko pa se seznani z njim kasneje, vse do zagovora delavca. Če zagovora ni bilo (razlog ni pomemben), ni mogoče šteti, da se je delodajalec seznanil z razlogi na dan, ko je bil določen neuspeli zagovor.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
V tej fazi postopka verjetnost tožnikove terjatve še ni izkazana, ker iz listin, ki jih je tožnik priložil tožbi in začasni odredbi, ni razvidno, da tožena stranka postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ne bi izpeljala skladno z zakonskimi določbami, ali je bila odpoved podana iz resnega in utemeljenega razloga, pa bo sodišče lahko presodilo šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka.
Nezadostna substanciranost tožnikovih tožbenih trditev terja formalno popravo tožbe v navedenih smereh oziroma njeno dopolnitev na podlagi 2. odstavka 105. člena oziroma 108. člena ZPP. Zato je posledično procesno pomanjkljiva tudi izpodbijana zamudna sodba.
stroški postopka - ZOdvT - nagrada odvetniku - brezplačna pravna pomoč
V primerih, ko se nagrada odvetnika določi glede na vrednost spornega predmeta, se za odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, namesto nagrade po 12. členu ZOdvT določi nagrada po 36. členu ZOdvT. Takšnemu odvetniku se nato nagrada v vsakem primeru izplača iz državnega proračuna - ne glede na to ali jo je pri tem nakazala nasprotna stranka, ki v sporu ni uspela. Ni razloga, da bi se nasprotni stranki nalagala povrnitev stroškov zastopanja v višjem znesku, kot znašajo dejanski stroški, ki so iz proračuna plačani odvetniku, postavljenemu v okviru brezplačne pravne pomoči.
Tožnik v spornem obdobju ni opravljal dela dolžnosti, na katero je bil formalno razporejen („referent za infrastrukturo“) in za katero je prejemal plačo, ampak je dejansko pretežni del delovnega časa opravljal drugo dolžnost („pomočnika za infrastrukturo“). Njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači do plače za dolžnost, na kateri je opravljal delo, je utemeljen v višini 80 % navedene razlike, saj je tožnik dejansko opravljal v tem obsegu (80 %) dolžnost „pomočnika za infrastrukturo“.
Odločanje o pravdnih stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovnem zahtevku. Četudi nasprotna stranka te možnosti nima, ni podana bistvena kršitev določb postopka.
ZJU člen 5, 5/1, 100, 154. ZDR člen 35, 37, 83, 83/2, 86, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožnik je bil direktor in družbenik firme S. d.o.o., s čimer je kontinuirano kršil konkurenčno prepoved. Glede objektivnega roka za podajo izredne odpovedi v zvezi s to kršitvijo je treba upoštevati, da je odpoved prepozna za kršitve, očitane za čas pred šestimi meseci. Subjektivni rok za podajo odpovedi pa ni zamujen, ker je pričel teči šele po zagovoru tožnika, saj je tožena stranka šele takrat lahko ugotovila razloge, ki opravičujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Dejstvo, da je bila odpoved podana le enemu delavcu (tožniku), ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana iz utemeljenega poslovnega razloga (zaradi upada prometa pri toženi stranki).
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO
VSL0059683
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Naravo skupnega sporazuma je imela le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev, da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – vročanje – izpodbijanje materialnopravnih pogojev izbrisa – pravica do pritožbe – sklep o obstoju izbrisnega razloga
Za zadnjo, tretjo fazo postopka izbrisa po določbah ZFPPIPP, je pomembno le vprašanje, ali je sprejelo sodišče prve stopnje sklep o izbrisu po poteku roka za pritožbo zoper pravilno vročen sklep o ugotovitvi, da za izbris obstajajo zakonski pogoji, torej po pravnomočnosti sklepa.
Ob sklenitvi pogodbe je bil namen tožnikov, da pokojnemu nudita pomoč, da bi mu olajšala življenje. Zato je pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da je njun prispevek potrebno presojati z zornega kota načela volenti non fit iniurija oziroma določila 191. člena OZ.
V času, ko je bila tožnica odsotna z dela zaradi bolniškega staleža (v času nosečnosti), ji delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati s tem, ko jo je tožena stranka odjavila iz socialnih zavarovanj.
Stranki s sporazumom o razvezi pogodbe o štipendiranju, ki je bil veljavno sklenjen in ga nihče ni izpodbijal, nista zgolj razvezali pogodbe o štipendiranju, temveč sta uredili tudi posledice njene razveze. Dogovorili sta se, da sta stranki prosti vseh pravic in obveznosti, ki bi izvirale iz pogodbe o štipendiranju. Glede na takšen dogovor je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vrnitev štipendije, ker se (prvo)tožena stranka po končanem izobraževanju ni pri njej zaposlila, neutemeljen.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Naravo skupnega sporazuma je imela torej le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma zato lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev (tega pa tožnik tudi sicer ni zatrjeval), da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
vknjižba lastninske pravice - Zakon o ratifikaciji pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij – vračanje tujega premoženja
Pri odločanju o vknjižbi lastninske pravice predlagatelja je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz določb BHRUPR, ki v 2. členu določa, da imajo fizične in pravne osebe ene pogodbenice, ki so pridobile lastninsko in druge stvarne pravice na nepremičninah na teritoriju druge pogodbenice na teritoriju te pogodbenice enako pravno varstvo pred sodišči in drugimi državnimi organi kot je zajamčena domačim fizičnim in pravnim osebam. Za lastninsko pravico in druge stvarne pravice pa se v smislu te pogodbe štejejo tudi pravice uporabe, upravljanja in razpolaganja pridobljene na sredstvih v družbeni lastnini na odplačen način.
Določila ZDen o vračanju v naravi se lahko nanašajo le na vračanje podržavljenega premoženja, ki je v sredstvih domačih pravnih oseb, to pa so po prej veljavnem zakonu o podjetjih le pravne osebe, ki imajo sedeže na območju Republike Slovenije. V primeru vračila v obliki sredstev tujega podjetja v naravi, če ta sredstva ležijo v Republiki Sloveniji, bi šlo v takšnem primeru za nedopusten poseg v premoženje tujega podjetja.
plača - urna postavka - povračilo stroškov v zvezi z delom - službeno potovanje - dnevnice - nadurno delo - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da se je za čas dela v tujini s toženo stranko dogovoril za plačo po urni postavki 10,00 EUR neto, je tožniku, ker tožena stranka ni dokazala, da bi dogovorjeno plačo plačala, prisodilo vtoževane zneske.
Na podlagi ugotovitve, da je bila pri toženi stranki utečena praksa, da je direktor periodično dvigoval plače vsem zaposlenim, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica za čas, ko ji tožena stranka plače ni izplačala, upravičena do plače v višini, kot jo je pred tem prejemala, in ne le v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi.