Regulacijska ali ureditvena začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v katerem je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni ureditvi spornega pravnega razmerja.
začasna odredba – določitev pripadajočega zemljišča k stavbam
Pritožbi je treba pritrditi glede očitka o nekonkretiziranosti predlagane začasne odredbe v delu, kolikor se nanaša na prepoved kakršne koli spremembe na vseh nepremičninah, ki so predmet začasne odredbe. Pravilno namreč opozarja, da predlagatelji niso dovolj jasno opredelili predlagane prepovedi „kakršne koli druge spremembe“ na nepremičninah, zajetih z začasno odredbo.
KZ člen 169, 169/1, 169/2, 169/3, 178, 178/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-5, 378, 378/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – predlog oškodovanca za pregon – zakonski znaki kaznivega dejanja – negativna vrednostna sodba – namen zaničevanja – izključitev protipravnosti – zavrnitev pritožbe
Obtoženčeve navedbe o državnem tožilcu so bile objektivno žaljive, predstavljajo negativno vrednostno sodbo o oškodovancu in njegovem delu, izražajo podcenjevanje in prezir ter kažejo na namen zaničevanja.
V konkretnem primeru ne gre za resno kritiko aktualnega družbenega dogajanja, pač pa za populistično in podcenjevalno kritikarstvo, zaradi česar ne more biti govora o izključitvi protipravnosti obtoženčevega ravnanja.
vdovska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - izvenzakonska skupnost - pravnomočna odločba
Pritožbena navedba, da je organ druge stopnje toženke odpravil pravnomočno odločbo, ni utemeljena. Odločba še ni bila pravnomočna, ker je bila zoper njo pravočasno vložena pritožba obeh stranskih intervenientk. Na podlagi te pritožbe je organ druge stopnje toženke izpodbijano odločbo razveljavil in zadevo vrnil organu prve stopnje v nov postopek, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker ni bilo odgovorjeno na bistveno vprašanje, ali tožnica, ki uveljavlja vdovsko pokojnino po pokojnem možu, živi v zunajzakonski skupnosti.
Ravnanj tožene stranke zoper tožnika, ki je bil najprej zaposlen na delovnem mestu komisionarja, nato na delovnem mestu komercialnega referenta, nazadnje pa na delovnem mestu knjigovodje (in je opravljal delo v okviru delokroga svojega delovnega mesta), ni mogoče opredeliti kot šikaniranje oziroma izvajanje mobbinga, da bi bil odškodninski zahtevek utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067795
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1.
dokazovanje z izvedencem – informativni dokaz – dokaz v informativne namene – nedokazan obstoj vzročne zveze – vzročna zveza
Z izvedencem se dokazujejo tožbene trditve in nikakor ni dopustno (je v nasprotju z določbami ZPP) z izvedencem ugotavljati dejstev, na podlagi katerih bo tožnik šele v teku postopka lahko postavil ustrezne tožbene trditve (dokaz v informativne namene – da tožnik izve za pravno relevantna dejstva, ki bi jih moral navesti v tožbi).
V konkretnem primeru med strankama postopka ni šlo za več istovrstnih obveznosti, tako da bi ob delnem plačilu dolžnik lahko določil način vračunavanja ob izpolnitvi. Delno plačilo se zato vračuna tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.
ZIZ člen 10, 40, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 88,88/2. ZOR člen 376, 379, 388, 392, 389. OZ člen 375 376, 381, 1060.
izvršba na podlagi verodostojne listine – dajatveni del sklepa o izvršbi kot izvršilni naslov – zastaranje – začetek teka desetletnega roka za zastaranje judikatne terjatve – procesne obresti
Kadar je izvršilni naslov izdan v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, izvršilnemu naslovu takoj sledi postopek izterjave terjatve, zato začne (desetletni) zastaralni rok teči šele, ko je ta postopek končan.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059697
OZ člen 131, 171. ZPP člen 287.
objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – padec na stopnici v kopališču – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Sodišče mora pojasniti razloge za zavrnitev predlaganega dokaza.
Stopnice same po sebi niso nevarna stvar, hoja po stopnicah (kar je običajno vsakodnevno početje) pa ne predstavlja nevarne dejavnosti. Tudi hoja po stopnicah v kopališču, kjer je mokrota tal običajna, stopnice pa so iz nedrsečega materiala in opremljene z oprijemali za roke, ne predstavlja nevarne dejavnosti. Nevarnost v takih pogojih uporabe ne odstopa od povprečja
Z dokaznim predlogom za postavitev izvedenca cestno-prometne stroke, ki je bil tudi ustrezno substanciran, je tožena stranka želela dokazati svojo trditev, da vzročne zveze med škodnim dogodkom in zatrjevano škodo ni, saj sile, ki so nastale ob trku, po njenem mnenju niso mogle povzročiti poškodb, ki jih je tožnik zatrjeval. Sodišče je na obstoj vzročne zveze sicer sklepalo iz ostalih izvedenih dokazov (menilo je torej, da je obstoj vzročne zveze (že) dokazan), vendar pa je z zavrnitvijo dokaznega predloga tožene stranke, le-tej odvzelo možnost, da dokaže nasprotno, kar pa je nedopustno.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka za tožnika odvedla in plačala davke in prispevke od vtoževanih terjatev. Kljub temu je tožbenemu zahtevku iz naslova plače za meseca september in oktober 2009 v celoti ugodilo (torej v bruto znesku), čeprav bi bil tožnik za ta dva meseca lahko upravičen zgolj do izplačila plače v neto znesku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0068602
ZASP člen 168, 168/4. ZPP člen 108, 108/5, 163, 318.
civilna kazen - nedoločenost zahtevka - varstvo sorodnih pravic - pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - javno priobčevanje fonogramov
Že ustaljeno stališče sodne prakse je, da je določnost zahtevka procesna predpostavka za njegovo (meritorno) obravnavo. Zakonska ureditev iz 4. odst. 168. čl. ZASP, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen in konkretno opredeljen zahtevek, kar v primeru denarne terjatve terja navedbo določenega zneska denarja.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela delavcu ni treba dokazovati, na kakšen način prihaja na delo in kakšni so njegovi dejanski stroški. Za dneve, ko pride na delo (evidenco prisotnosti vodi delodajalec), je upravičen do povračila najmanj v višini stroškov javnega prevoza.
ZIZ člen 21, 21/2, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 227/1. ZPP člen 337, 337/1.
motenje posesti – sklep o motenju posesti – prepovedni del sklepa o motenju posesti – sklep o opustitvi nadaljnjih motilnih dejanj kot izvršilni naslov – opustitev dolžnega ravnanja – rok za izpolnitev obveznosti – nedenarna nenadomestna obveznost – denarna kazen kot sredstvo izvršbe – pravica do posesti – varstvo na temelju pravice – zahtevek v petitorni pravdi
Sklep o motenju posesti je v izreku, s katerim se dolžniku nalaga, da se v bodoče izogiba takim in podobnim motitvenim dejanjem, izvršilni naslov, ki je izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti pojmovno ne pride v poštev.
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj opustiti, sodišče s sklepom o izvršbi izreče denarno kazen za primer, če bi dolžnik (ponovno) prekršil svojo obveznost. Za to, da bi se dolžniku takoj izrekla denarna kazen zaradi kršenja pravnomočne prepovedi, nastale pred vložitvijo predloga za izvršbo, pa v citiranih določbah ZIZ ni podlage.
V postopku zaradi motenja posesti daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer se ne upošteva pravica do posesti. Zato bi dolžnik v izvršilnem postopku svojo pravico kot izključujočo tudi napram upniku lahko uveljavljal v primeru pravnomočnega izvršilnega naslova, ki bi upniku prepovedoval ali ga izključeval od kakršnekoli uporabe poti na spornem zemljišču.
ZDR člen 31, 32, 35, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 118, 118/1. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisna obdolžitev - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - dokazovanje - preiskovalno načelo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Sodišče prve stopnje se je po zaslišanju zadnje predlagane priče utemeljeno odločilo za izvedbo dokaza (zaslišanja dodatne priče) po uradni dolžnosti, saj je bil ta dokaz potreben, da se preizkusijo pomembne okoliščine v zvezi z očitanimi kršitvami pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
ZPP člen 339,339/2, 339/2-8, 339/2-14, 450, 454/2, 458.
spor majhne vrednosti – izdaja odločbe brez naroka
Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala, izda odločbo o sporu brez razpisa naroka.
Stranki s sporazumom o razvezi pogodbe o štipendiranju, ki je bil veljavno sklenjen in ga nihče ni izpodbijal, nista zgolj razvezali pogodbe o štipendiranju, temveč sta uredili tudi posledice njene razveze. Dogovorili sta se, da sta stranki prosti vseh pravic in obveznosti, ki bi izvirale iz pogodbe o štipendiranju. Glede na takšen dogovor je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vrnitev štipendije, ker se (prvo)tožena stranka po končanem izobraževanju ni pri njej zaposlila, neutemeljen.
Ker dolžnik ni ugovarjal dejstvu obstoja neizvršljive sodne odločbe o upnikovi terjatvi niti nevarnosti uveljavitve terjatve, je sodišče prve stopnje pravilno njegov ugovor zavrnilo. Za odločitev o pritožbi so nepomembne trditve dolžnika, s katerimi vztraja pri trditvah, da upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve.