vdovska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - izvenzakonska skupnost - pravnomočna odločba
Pritožbena navedba, da je organ druge stopnje toženke odpravil pravnomočno odločbo, ni utemeljena. Odločba še ni bila pravnomočna, ker je bila zoper njo pravočasno vložena pritožba obeh stranskih intervenientk. Na podlagi te pritožbe je organ druge stopnje toženke izpodbijano odločbo razveljavil in zadevo vrnil organu prve stopnje v nov postopek, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker ni bilo odgovorjeno na bistveno vprašanje, ali tožnica, ki uveljavlja vdovsko pokojnino po pokojnem možu, živi v zunajzakonski skupnosti.
Vlogo, naslovljeno "pritožba", ki je bila vložena v 15-dnevnem roku od prejema sodbe, s katero ni bilo odločeno o stroških postopka, je treba šteti kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka (saj pritožbeno sodišče o stroških postopka ne more odločati, če o njih sodišče prve stopnje še ni odločalo).
Tožnik za pritožbo zoper dopolnilno sodbo, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, nima pravnega interesa. Zato se njegova pritožba v tem delu zavrže.
Glede na zakonsko ureditev so brezpredmetne pritožbene navedbe o možnosti vpliva na delovanje pošte. Tožena stranka, ki je napoved pritožbe oddala z navadno in ne priporočeno pošto, sama nosi tveganje prepozne dostave na sodišče.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZPP člen 70, 70/6, 122.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodnika - zapisnik o glavni obravnavi
Ob ugotovitvi, da možnosti zdravljenja v tožnikovem primeru v Sloveniji niso bile izčrpane, njegov zahtevek za povračilo stroškov zdravljenja v tujini ni utemeljen.
Odločanje o pravdnih stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovnem zahtevku. Četudi nasprotna stranka te možnosti nima, ni podana bistvena kršitev določb postopka.
plača - urna postavka - povračilo stroškov v zvezi z delom - službeno potovanje - dnevnice - nadurno delo - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da se je za čas dela v tujini s toženo stranko dogovoril za plačo po urni postavki 10,00 EUR neto, je tožniku, ker tožena stranka ni dokazala, da bi dogovorjeno plačo plačala, prisodilo vtoževane zneske.
ZPP člen 339,339/2, 339/2-8, 339/2-14, 450, 454/2, 458.
spor majhne vrednosti – izdaja odločbe brez naroka
Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala, izda odločbo o sporu brez razpisa naroka.
Stranki s sporazumom o razvezi pogodbe o štipendiranju, ki je bil veljavno sklenjen in ga nihče ni izpodbijal, nista zgolj razvezali pogodbe o štipendiranju, temveč sta uredili tudi posledice njene razveze. Dogovorili sta se, da sta stranki prosti vseh pravic in obveznosti, ki bi izvirale iz pogodbe o štipendiranju. Glede na takšen dogovor je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vrnitev štipendije, ker se (prvo)tožena stranka po končanem izobraževanju ni pri njej zaposlila, neutemeljen.
Če bo dolžnik v izvršilnem postopku dosegel razveljavitev ali ustavitev sklepa o izvršbi, bo zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 90. člena ZZK-1 na podlagi ustreznega obvestila izvršilnega sodišča samo po uradni dolžnosti izbrisalo zaznambo izvršbe in hkrati tudi izbrisalo hipoteko.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1. ZDR člen 42, 112, 126, 131, 134.
zamudna sodba - vročanje - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - regres za letni dopust - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065244
ZOR člen 154, 154/1, 266, 591, 591/1, 591/2. ZPSPP člen 26. ZPP člen 318, 318/3.
zakup – zakupna pogodba – najemna pogodba – odtujitev v zakup dane stvari – odtujitev po izročitvi v zakup – povzročitev škode – podlaga za odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – neposlovna odškodninska odgovornost – navadna škoda – izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe
Odškodninsko odgovornost drugotožene stranke je iskati v kršitvi njene pogodbene obveznosti, ker je ravnala v nasprotju s 26. členom ZPSPP, po katerem se najemna pogodba lahko odpoveduje le sodno.
Dejstvo, da je bila občina seznanjena s postopkom izpraznitve in so se v njenih prostorih o tem vršili sestanki, še ne pomeni, da bi ji bilo mogoče očitati protipravno ravnanje. Občina oziroma župan kot njen zakoniti zastopnik nista dajala navodil ali usmeritev v zvezi z nezakonito izpraznitvijo kegljišča. Prav nasprotno, iz njegovega zaslišanja izhaja, da je občina soglašala le s tako izpraznitvijo, ki bi imela podlago v sodni odločbi.
V kolikor iz izvedenih dokazov ne izhaja taka višina škode, kot je opredeljena v tožbi, je to stvar dokazne ocene, torej vprašanja, ali in v kolikšni meri je tožnica zmogla dokazno breme glede višine vtoževane škode in ne vprašanje sklepčnosti tožbe.
Ravnanj tožene stranke zoper tožnika, ki je bil najprej zaposlen na delovnem mestu komisionarja, nato na delovnem mestu komercialnega referenta, nazadnje pa na delovnem mestu knjigovodje (in je opravljal delo v okviru delokroga svojega delovnega mesta), ni mogoče opredeliti kot šikaniranje oziroma izvajanje mobbinga, da bi bil odškodninski zahtevek utemeljen.
ZObr člen 57, 57/7, 57/4, 57/4-4, 57/4-5, 57/4-12, 58, 58/5. KZ-1 člen 275, 275/2.
vojak - disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - zagovor - pravica do obrambe
Tožniku pravica do obrambe ni bila kršena, saj je bila disciplinska obravnava izvedena skoraj tri mesece po nezgodi, ko je bil tožnik že nekaj časa v domači oskrbi. Toženi stranki tudi ni predložil medicinske dokumentacije, ki bi izkazovala kakršenkoli sum v njegovo sposobnost spremljanja in razumevanja dejanj. Iz tega razloga okoliščina, da je bil tožnik v času postopka v bolniškem staležu, še ne pomeni, da tožnik ni bil sposoben spremljati disciplinskega postopka. Na disciplinski obravnavi tudi ni izpostavil, da ne bi razumel vsebine sklepa o uvedbi disciplinskega postopka ali poteka obravnave, po pravnem pouku pa je izjavil, da se bo zagovarjal sam.
ZDen člen 74, 74/2, 78. ZD člen 132. ZTLR člen 36. SPZ člen 41.
prehod zapuščine na dediče - določitev kroga dedičev - dedovanje denacionaliziranega premoženja – vstopna pravica
Ker pred odločanjem o dedovanju denacionaliziranega premoženja sklep o dedovanju po zapustniku ni bil izdan, je treba uporabiti ZD, ki kot trenutek, odločilen da določitev kroga dedičev, določa trenutek zapustnikove smrti.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 328. ZFPPIPP člen 244, 244/1.
nedovoljena pritožba – pravni interes – nadaljevanje prekinjenega postopka – sklep o ustavitvi postopka – stečaj pravdne stranke
Ker je sklep o ustavitvi postopka postal pravnomočen, tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbo, saj bolj ugodne rešitve v sporu ne bi mogla doseči. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati v celotnem pritožbenem postopku. Če po vložitvi pritožbe odpade, je treba pritožbo zavreči.
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - napake volje - izpodbojnost
Navedbe tožnika, da mu tožena stranka ob izreku mandata direktorja ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ne predstavljajo utemeljenega izpodbojnega razloga v zvezi z novo podpisano pogodbo o zaposlitvi.
V konkretnem primeru med strankama postopka ni šlo za več istovrstnih obveznosti, tako da bi ob delnem plačilu dolžnik lahko določil način vračunavanja ob izpolnitvi. Delno plačilo se zato vračuna tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 153, 179. ZVZD člen 5, 6, 33.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - varno delo - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Delavec ima pravico (ne dolžnost), da naloženo nevarno delo odkloniti. Če tega ne stori, ampak nevarno delo opravlja (oziroma če opravlja delo na nedovoljen način, kot mu je naloženo s strani delodajalca), to delodajalca ne razbremeni (niti delno) odgovornosti za škodo, ki jo delavec pri delu utrpi.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064088
ZZZDR člen 106. ZPP člen 411, 411/1.
omejitev stikov - začasne odredbe – spori v razmerjih med starši in otroki – zavrnitev dokaznega predloga
Prag pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo začasne odredbe, je v sporih iz razmerij med starši in otroki višji kot v drugih civilnih zadevah. Začasne odredbe v tovrstnih sporih imajo namreč velik neposredni vpliv na končno odločitev. Odločitev sodišča lahko (kljub začasni naravi začasne odredbe) močno in trajno prizadane interese in koristi otroka. Zato je potrebno v večji meri preizkusiti, ali so podani razlogi za njihovo izdajo.
vknjižba lastninske pravice - Zakon o ratifikaciji pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij – vračanje tujega premoženja
Pri odločanju o vknjižbi lastninske pravice predlagatelja je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz določb BHRUPR, ki v 2. členu določa, da imajo fizične in pravne osebe ene pogodbenice, ki so pridobile lastninsko in druge stvarne pravice na nepremičninah na teritoriju druge pogodbenice na teritoriju te pogodbenice enako pravno varstvo pred sodišči in drugimi državnimi organi kot je zajamčena domačim fizičnim in pravnim osebam. Za lastninsko pravico in druge stvarne pravice pa se v smislu te pogodbe štejejo tudi pravice uporabe, upravljanja in razpolaganja pridobljene na sredstvih v družbeni lastnini na odplačen način.
Določila ZDen o vračanju v naravi se lahko nanašajo le na vračanje podržavljenega premoženja, ki je v sredstvih domačih pravnih oseb, to pa so po prej veljavnem zakonu o podjetjih le pravne osebe, ki imajo sedeže na območju Republike Slovenije. V primeru vračila v obliki sredstev tujega podjetja v naravi, če ta sredstva ležijo v Republiki Sloveniji, bi šlo v takšnem primeru za nedopusten poseg v premoženje tujega podjetja.