Vlogo, naslovljeno "pritožba", ki je bila vložena v 15-dnevnem roku od prejema sodbe, s katero ni bilo odločeno o stroških postopka, je treba šteti kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka (saj pritožbeno sodišče o stroških postopka ne more odločati, če o njih sodišče prve stopnje še ni odločalo).
Tožnik za pritožbo zoper dopolnilno sodbo, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, nima pravnega interesa. Zato se njegova pritožba v tem delu zavrže.
KZ člen 169, 169/1, 169/2, 169/3, 178, 178/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-5, 378, 378/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – predlog oškodovanca za pregon – zakonski znaki kaznivega dejanja – negativna vrednostna sodba – namen zaničevanja – izključitev protipravnosti – zavrnitev pritožbe
Obtoženčeve navedbe o državnem tožilcu so bile objektivno žaljive, predstavljajo negativno vrednostno sodbo o oškodovancu in njegovem delu, izražajo podcenjevanje in prezir ter kažejo na namen zaničevanja.
V konkretnem primeru ne gre za resno kritiko aktualnega družbenega dogajanja, pač pa za populistično in podcenjevalno kritikarstvo, zaradi česar ne more biti govora o izključitvi protipravnosti obtoženčevega ravnanja.
invalid III. kategorije - samozaposleni - pravica do premestitve - pravica do dela z omejitvami - nadomestilo za invalidnost
Tožnica, ki je zavarovana kot samostojna podjetnica, lahko še vedno opravlja delo v okviru svoje dejavnosti, vendar so potrebne omejitve pri delu. V primeru, ko bi šlo za delavca, bi bila takemu zavarovancu priznana pravica do premestitve. Navedeno pravico zagotavlja delodajalec. V primeru, ko gre za samozaposlenega, kot je tožnica, pa je zgolj od njega odvisno, na kakšen način bo organiziral opravljanje dejavnosti z določenimi omejitvami. Takšnemu samozaposlenemu se prizna pravica do dela z omejitvami v okviru dejavnosti, v kateri bo opravljanje le-tega organiziral sam.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je prekluzivni rok, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kdaj se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera in ga je zato potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej: seznanjen je lahko takoj, ko je do razloga dejansko prišlo, lahko pa se seznani z njim kasneje, vse do zagovora delavca. Če zagovora ni bilo (razlog ni pomemben), ni mogoče šteti, da se je delodajalec seznanil z razlogi na dan, ko je bil določen neuspeli zagovor.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – vročanje – izpodbijanje materialnopravnih pogojev izbrisa – pravica do pritožbe – sklep o obstoju izbrisnega razloga
Za zadnjo, tretjo fazo postopka izbrisa po določbah ZFPPIPP, je pomembno le vprašanje, ali je sprejelo sodišče prve stopnje sklep o izbrisu po poteku roka za pritožbo zoper pravilno vročen sklep o ugotovitvi, da za izbris obstajajo zakonski pogoji, torej po pravnomočnosti sklepa.
Na podlagi ugotovitve, da je bila pri toženi stranki utečena praksa, da je direktor periodično dvigoval plače vsem zaposlenim, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica za čas, ko ji tožena stranka plače ni izplačala, upravičena do plače v višini, kot jo je pred tem prejemala, in ne le v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi.
Napačno je stališče, da mora biti izjava o ohranitvi pogodbe v veljavi dana izrecno v obliki posebnega obvestila. Zadošča že, da je izjava volje podana s konkludentnimi dejanji. Kot obvestilo, da se pogodba ohrani v veljavi in zahteva njeno izpolnitev, je mogoče šteti tudi ravnanje pogodbene stranke, da še naprej opravlja pripravljalna dejanja za prevzem naročenega izdelka in sodeluje pri odpravi napak.
Stranki s sporazumom o razvezi pogodbe o štipendiranju, ki je bil veljavno sklenjen in ga nihče ni izpodbijal, nista zgolj razvezali pogodbe o štipendiranju, temveč sta uredili tudi posledice njene razveze. Dogovorili sta se, da sta stranki prosti vseh pravic in obveznosti, ki bi izvirale iz pogodbe o štipendiranju. Glede na takšen dogovor je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vrnitev štipendije, ker se (prvo)tožena stranka po končanem izobraževanju ni pri njej zaposlila, neutemeljen.
načelo formalnosti postopka – načelo dispozitivnosti postopka – odločanje v nasprotju s predlogom
Predlagatelj je na podlagi pravnomočne sodne odločbe predlagal izpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je izbris lastninske pravice, vpis pravice uporabe na zemljišču – na ime nasprotnega udeleženca. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje vpisalo lastninsko pravico na ime predlagatelja. Zato sta kršeni določbi 124. in 125. člena ZZK-1 (načeli formalnosti in dispozitivnosti zemljiškoknjižnega postopka).
URS člen 39. ZDR člen 31, 32, 35, 81, 81/2, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 118, 118/1. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisna obdolžitev - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - svoboda izražanja - dokazovanje - preiskovalno načelo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Sodišče prve stopnje se je po zaslišanju zadnje predlagane priče utemeljeno odločilo za izvedbo dokaza (zaslišanja dodatne priče) po uradni dolžnosti, saj je bil ta dokaz potreben, da se preizkusijo pomembne okoliščine v zvezi z očitanimi kršitvami pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Tožnik s tem, ko je medijem sporočil o svojih težavah pri delodajalcu in psihičnih pritiskih, ki jih je tam deležen in zaradi katerih se je zdravil v psihiatrični bolnišnici, ni prestopil mej svobode izražanja iz URS. S tem ravnanjem tudi ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljena.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 328. ZFPPIPP člen 244, 244/1.
nedovoljena pritožba – pravni interes – nadaljevanje prekinjenega postopka – sklep o ustavitvi postopka – stečaj pravdne stranke
Ker je sklep o ustavitvi postopka postal pravnomočen, tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbo, saj bolj ugodne rešitve v sporu ne bi mogla doseči. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati v celotnem pritožbenem postopku. Če po vložitvi pritožbe odpade, je treba pritožbo zavreči.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala pri opravljanju nevarnega dela, ko se je v navrtano luknjo natekla voda, ki je nato pri zabijanju sider tožniku skupaj z drobnim peskom brizgnila v oko.
ZASP člen 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/4 185, 185/1, 185/1-2. ZPP člen 108, 108/5, 311, 318, 318/4.
varstvo sorodnih pravic – pravice proizvajalcev fonogramov – javno priobčevanje fonogramov – dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – civilna kazen – nedoločenost zahtevka
Res je, da ZASP v 4. odst. 159. čl. nalaga dolžnost uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi, hkrati pa je opustitev te dolžnosti sankcionirana kot prekršek v smislu 2. tč. 1. odst. 185. čl. ZASP. Pravilno je stališče, da tožeča stranka te dolžnosti tožene stranke ne more uveljavljati kot njeno pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
Zakonska ureditev iz 4. odst. 168. čl. ZASP, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, pa tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen in konkretno opredeljen zahtevek, kar v primeru denarne terjatve terja navedbo določenega zneska denarja. Tožbeni zahtevek mora biti jasno opredeljen; ne zadostuje, da tožeča stranka zgolj opiše sporno pravno razmerje in sodišču prepusti, da samo najde ustrezno pravno posledico.
ZIZ člen 10, 40, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 88,88/2. ZOR člen 376, 379, 388, 392, 389. OZ člen 375 376, 381, 1060.
izvršba na podlagi verodostojne listine – dajatveni del sklepa o izvršbi kot izvršilni naslov – zastaranje – začetek teka desetletnega roka za zastaranje judikatne terjatve – procesne obresti
Kadar je izvršilni naslov izdan v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, izvršilnemu naslovu takoj sledi postopek izterjave terjatve, zato začne (desetletni) zastaralni rok teči šele, ko je ta postopek končan.
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - napake volje - izpodbojnost
Navedbe tožnika, da mu tožena stranka ob izreku mandata direktorja ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ne predstavljajo utemeljenega izpodbojnega razloga v zvezi z novo podpisano pogodbo o zaposlitvi.
V konkretnem primeru med strankama postopka ni šlo za več istovrstnih obveznosti, tako da bi ob delnem plačilu dolžnik lahko določil način vračunavanja ob izpolnitvi. Delno plačilo se zato vračuna tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0059706
Pravilnik o priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Na dan uveljavitve ZASP-B je bil v veljavi Pravilnik o priobčitvi glasbenih del, Ur. l. RS, št. 29/1998 (Pravilnik '98) in njegova tarifa, ki se je štela za veljavni skupni sporazum, sklenjen z reprezentativnimi združenji uporabnikov. Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, Ur. l. RS, št. 138/2006 (Pravilnika '06) skupaj s tarifnim delom bi bilo tako potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik '06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe.
V 11. členu Pravilnika '98 je res določeno, da se vrednost tarife letno usklajuje z uradno objavljenimi podatki o indeksu rasti cen na drobno. Vendar je to normativni del pravilnika, in ta ni bil sestavni del veljavne tarife, zato z uveljavitvijo ZASP-B ni postal sestavni del skupnega sporazuma.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059697
OZ člen 131, 171. ZPP člen 287.
objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – padec na stopnici v kopališču – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Sodišče mora pojasniti razloge za zavrnitev predlaganega dokaza.
Stopnice same po sebi niso nevarna stvar, hoja po stopnicah (kar je običajno vsakodnevno početje) pa ne predstavlja nevarne dejavnosti. Tudi hoja po stopnicah v kopališču, kjer je mokrota tal običajna, stopnice pa so iz nedrsečega materiala in opremljene z oprijemali za roke, ne predstavlja nevarne dejavnosti. Nevarnost v takih pogojih uporabe ne odstopa od povprečja
Ker dolžnik ni ugovarjal dejstvu obstoja neizvršljive sodne odločbe o upnikovi terjatvi niti nevarnosti uveljavitve terjatve, je sodišče prve stopnje pravilno njegov ugovor zavrnilo. Za odločitev o pritožbi so nepomembne trditve dolžnika, s katerimi vztraja pri trditvah, da upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve.