OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0057862
ZUKS člen 19, 20. ZMZPP člen 19 in 20. UZITUL člen 1, 19, 22. UZITUL-A člen 22b, 22b/2, 22b/2-3, 22b/3. ZOR člen 277, 1035, 1038, 1040.
pogodba o bančnem depozitu – spor z mednarodnim elementom – relevantno materialno pravo – obveznost Ljubljanske banke, d.d., za izplačilo deviz na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ - izplačilo deviznih depozitov tujim državljanom
Za obveznost izplačila deviz, vplačanih v podružnicah Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, na ozemlju nekdanje SFRJ, odgovarja Ljubljanska banka d.d..
Tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je samostojen zahtevek, zato je umik takšnega zahtevka umik tožbe in se zato glede na prvi odstavek 389. člena ZOR šteje, da zastaranje terjatve iz tega naslova z vložitvijo tožbe ni bilo pretrgano.
začasna odredba – določitev pripadajočega zemljišča k stavbam
Pritožbi je treba pritrditi glede očitka o nekonkretiziranosti predlagane začasne odredbe v delu, kolikor se nanaša na prepoved kakršne koli spremembe na vseh nepremičninah, ki so predmet začasne odredbe. Pravilno namreč opozarja, da predlagatelji niso dovolj jasno opredelili predlagane prepovedi „kakršne koli druge spremembe“ na nepremičninah, zajetih z začasno odredbo.
Vlogo, naslovljeno "pritožba", ki je bila vložena v 15-dnevnem roku od prejema sodbe, s katero ni bilo odločeno o stroških postopka, je treba šteti kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka (saj pritožbeno sodišče o stroških postopka ne more odločati, če o njih sodišče prve stopnje še ni odločalo).
Tožnik za pritožbo zoper dopolnilno sodbo, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, nima pravnega interesa. Zato se njegova pritožba v tem delu zavrže.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1. ZDR člen 42, 112, 126, 131, 134.
zamudna sodba - vročanje - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - regres za letni dopust - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
Z dokaznim predlogom za postavitev izvedenca cestno-prometne stroke, ki je bil tudi ustrezno substanciran, je tožena stranka želela dokazati svojo trditev, da vzročne zveze med škodnim dogodkom in zatrjevano škodo ni, saj sile, ki so nastale ob trku, po njenem mnenju niso mogle povzročiti poškodb, ki jih je tožnik zatrjeval. Sodišče je na obstoj vzročne zveze sicer sklepalo iz ostalih izvedenih dokazov (menilo je torej, da je obstoj vzročne zveze (že) dokazan), vendar pa je z zavrnitvijo dokaznega predloga tožene stranke, le-tej odvzelo možnost, da dokaže nasprotno, kar pa je nedopustno.
Ker dolžnik ni ugovarjal dejstvu obstoja neizvršljive sodne odločbe o upnikovi terjatvi niti nevarnosti uveljavitve terjatve, je sodišče prve stopnje pravilno njegov ugovor zavrnilo. Za odločitev o pritožbi so nepomembne trditve dolžnika, s katerimi vztraja pri trditvah, da upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve.
ZIZ člen 21, 21/2, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 227/1. ZPP člen 337, 337/1.
motenje posesti – sklep o motenju posesti – prepovedni del sklepa o motenju posesti – sklep o opustitvi nadaljnjih motilnih dejanj kot izvršilni naslov – opustitev dolžnega ravnanja – rok za izpolnitev obveznosti – nedenarna nenadomestna obveznost – denarna kazen kot sredstvo izvršbe – pravica do posesti – varstvo na temelju pravice – zahtevek v petitorni pravdi
Sklep o motenju posesti je v izreku, s katerim se dolžniku nalaga, da se v bodoče izogiba takim in podobnim motitvenim dejanjem, izvršilni naslov, ki je izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti pojmovno ne pride v poštev.
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj opustiti, sodišče s sklepom o izvršbi izreče denarno kazen za primer, če bi dolžnik (ponovno) prekršil svojo obveznost. Za to, da bi se dolžniku takoj izrekla denarna kazen zaradi kršenja pravnomočne prepovedi, nastale pred vložitvijo predloga za izvršbo, pa v citiranih določbah ZIZ ni podlage.
V postopku zaradi motenja posesti daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer se ne upošteva pravica do posesti. Zato bi dolžnik v izvršilnem postopku svojo pravico kot izključujočo tudi napram upniku lahko uveljavljal v primeru pravnomočnega izvršilnega naslova, ki bi upniku prepovedoval ali ga izključeval od kakršnekoli uporabe poti na spornem zemljišču.
Ravnanj tožene stranke zoper tožnika, ki je bil najprej zaposlen na delovnem mestu komisionarja, nato na delovnem mestu komercialnega referenta, nazadnje pa na delovnem mestu knjigovodje (in je opravljal delo v okviru delokroga svojega delovnega mesta), ni mogoče opredeliti kot šikaniranje oziroma izvajanje mobbinga, da bi bil odškodninski zahtevek utemeljen.
ZIZ člen 41, 41/7, 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62. ZPP člen 226, 226/1, 311, 311/1, 337, 337/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – obveznost predložitve listinskih dokazov – prirejenost dokaznih sredstev – odločanje po stanju na dan izdaje sklepa o izvršbi – pritožbene novote – dogovor o krajevni pristojnosti
V predmetni zadevi gre za postopek odločanja o ugovoru na podlagi verodostojne listine, kjer se presoja zgolj obrazloženost vloženega ugovora in odločanje ni vsebinsko oziroma meritorno. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč pred vložitvijo predloga za izvršbo o upnikovi terjatvi še ni bilo odločeno, upnik pa z verodostojno listino izkazuje zgolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja terjatve (ki jo dolžnik z ugovorom izpodbija). Odločitev, da je ugovor obrazložen, zato ni odločitev o vsebinski utemeljenosti ugovora, saj gre „le“ za presojo, ali so v ugovoru navedena pravno pomembna dejstva in v zvezi z njimi predloženi dokazi. Ker gre v tej (pisni) fazi postopka zgolj za odločanje o obrazloženosti ugovora, ki ga dolžnik vloži glede na stanje in znane podatke ob izdaji sklepa o izvršbi, je treba tudi ugovorne navedbe presojati glede na stanje v trenutku izdaje sklepa o izvršbi in ne glede na stanje v trenutku odločanja.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064088
ZZZDR člen 106. ZPP člen 411, 411/1.
omejitev stikov - začasne odredbe – spori v razmerjih med starši in otroki – zavrnitev dokaznega predloga
Prag pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo začasne odredbe, je v sporih iz razmerij med starši in otroki višji kot v drugih civilnih zadevah. Začasne odredbe v tovrstnih sporih imajo namreč velik neposredni vpliv na končno odločitev. Odločitev sodišča lahko (kljub začasni naravi začasne odredbe) močno in trajno prizadane interese in koristi otroka. Zato je potrebno v večji meri preizkusiti, ali so podani razlogi za njihovo izdajo.
ZJU člen 24, 24/2, 25, 68, 68/3. ZJU člen 53, 53/2, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo
Tožnik je vložil zahtevo za varstvo pravic (da se njegova pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas) še v času trajanja delovnega razmerja. Tožena stranka je na podlagi te zahteve izvedla dvostopenjski postopek, tožnik pa je glede na prejem drugostopne odločbe tožene stranke sodno varstvo uveljavljal pravočasno. Njegova tožba je tako dopustna ne glede na dejstvo, da je od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas do vložitve tožbe preteklo več kot 30 dni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067795
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1.
dokazovanje z izvedencem – informativni dokaz – dokaz v informativne namene – nedokazan obstoj vzročne zveze – vzročna zveza
Z izvedencem se dokazujejo tožbene trditve in nikakor ni dopustno (je v nasprotju z določbami ZPP) z izvedencem ugotavljati dejstev, na podlagi katerih bo tožnik šele v teku postopka lahko postavil ustrezne tožbene trditve (dokaz v informativne namene – da tožnik izve za pravno relevantna dejstva, ki bi jih moral navesti v tožbi).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala pri opravljanju nevarnega dela, ko se je v navrtano luknjo natekla voda, ki je nato pri zabijanju sider tožniku skupaj z drobnim peskom brizgnila v oko.
Dobro vero o lastništvu je mogoče graditi tudi na drugih okoliščinah in ne zgolj na zemljiški knjigi, ki bi izkazovala (iz določenega razloga neveljaven) vpis lastninske pravice na priposestvovalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059698
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 3102.
odškodnina za duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti – relevantne okoliščine za odmero odškodnine – stroški za prisotnost na narokih
Duševno trpljenje je potrebno vedno opredeliti s časom trajanja neupravičenega odvzema prostosti, hkrati pa upoštevati specifične individualne lastnosti oškodovanca, njegove osebnosti in zdravstvenega stanja. V tem okviru so relevantne okoliščine kot so ugled, ki ga je oškodovanec (priprta oseba) prej užival v svojem okolju (in odnos le-tega do njega), morebitno objavo podatkov o priprti osebi v medijih, težave na zdravstvenem področju, posredno pa tudi naravo (težo) kaznivega dejanja, zaradi očitka katerih je bil nekdo priprt.
Pravi pomen besedne zveze "Nagrada za narok" je ta, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke.
stroški postopka - ZOdvT - nagrada odvetniku - brezplačna pravna pomoč
V primerih, ko se nagrada odvetnika določi glede na vrednost spornega predmeta, se za odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, namesto nagrade po 12. členu ZOdvT določi nagrada po 36. členu ZOdvT. Takšnemu odvetniku se nato nagrada v vsakem primeru izplača iz državnega proračuna - ne glede na to ali jo je pri tem nakazala nasprotna stranka, ki v sporu ni uspela. Ni razloga, da bi se nasprotni stranki nalagala povrnitev stroškov zastopanja v višjem znesku, kot znašajo dejanski stroški, ki so iz proračuna plačani odvetniku, postavljenemu v okviru brezplačne pravne pomoči.
Na podlagi ugotovitve, da je bila pri toženi stranki utečena praksa, da je direktor periodično dvigoval plače vsem zaposlenim, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica za čas, ko ji tožena stranka plače ni izplačala, upravičena do plače v višini, kot jo je pred tem prejemala, in ne le v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi.