Za zaključek, da je bila tožba toženi stranki pravilno osebno vročena, ni pomembno, ali je bila kot naslovnica sodnega pisanja seznanjena s tem, da je dobila obvestilo o prispelem pisanju.
ZDSS-1 člen 5. ZSL člen 33.a, 34.a. ZFDO člen 2, 2/2, 13, 13/2.
stvarna pristojnost - nepoklicni župan - plačilo za delo
Iz zakonske ureditve, po kateri je funkcionar, ki delo opravlja poklicno, upravičen do plače, tisti, ki delo opravlja nepoklicno, pa do sorazmernega dela plače, je razvidno, da podžupanu za delo pripadajo prejemki, ki jih je treba obravnavati po predpisih delovnega prava. Iz načina opravljanja funkcije podžupana, ki se opravlja trajno in neprekinjeno, ter iz narave sporne terjatev, ki je opredeljena v bruto zneskih, je sklepati, da je tožeča stranka funkcijo podžupana opravljala v obliki, ki ima prevladujoče elemente delovnega razmerja. V tem primeru ima spor med strankama naravo spora o premoženjskih oziroma posamičnih pravicah iz delovnega razmerja, za odločanje pa je stvarno pristojno delovno sodišče.
OZ določa, da se lahko prenovi obstoječa obveznost (1. odst. 323. čl. OZ), zastarana terjatev pa predstavlja obstoječo toženčevo obveznost (po določilu 342. čl. OZ lahko dolžnik veljavno izpolni zastarano obveznost).
Izredna denarna socialna pomoč je posebna oblika denarne socialne pomoči, ki je namenjena pokrivanju izrednih primerov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti. Iz tega razloga se ne odobri za pokrivanje rednih stroškov, kot so nakup obutve in obleke, pa tudi ne za nakup zaves in preproge, saj te stvari niso povezane z osnovnim preživetjem.
Tožnikova vloga (tožba zoper dokončno odločbo) je nepopolna, saj vložnik, kljub temu da iz vloge izhaja nestrinjanje z odločitvijo ZPIZ glede kategorije invalidnosti, ni predložil dokončne odločbe, ki jo izpodbija v socialnem sporu, manjkajo pa tudi drugi podatki, na katere je vložnika opozorilo sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim mu je naložilo, da vlogo ustrezno dopolni. Upoštevaje, da je imel vložnik na voljo dovolj časa za dopolnitev vloge in ker le-ta v ustreznem roku ni bila ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
Za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ ne zadošča ugotovitev o (kakršnemkoli) razpolaganju s premoženjem dolžnika, ki je časovno sledilo dnevu vložitve tožbe. To pomeni, da razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka o reorganizaciji reševalne službe in o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta "vodja reševalne službe" oz. "vodja delovne enote II" ni bila dolžna izvesti formalnega postopka s sodelovanjem sindikata. Opisana odločitev tožene stranke je poslovna odločitev delodajalca, ki je v domeni njegovega direktorja. Na podlagi takšne odločitve je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pravice na podlagi invalidnosti lahko zavarovanec uveljavi le, če je pri njem prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju v času, ko je opravljal delo ali dejavnost, na podlagi katere je bil zavarovan, in ne v primeru (kot je tožnikov), ko zavarovanec že pred pričetkom dela (pridobitvijo lastnosti zavarovane osebe) za delo ni bil zmožen.
Tožena stranka je predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnila, saj na novo predloženi dokazi niso takšni, da bi v primeru, če bi bili znani v prejšnjem postopku, privedli do drugačne odločitve.
ZPP člen 92, 93, 94, 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/3.
obnova postopka - nova dejstva - rok za obnovo postopka - objektivni rok - zastopanje - pooblastilo za zastopanje - odvetnik
Tožnika so v postopku, ki je pravnomočno končan, zastopali odvetniki, ki so bili pooblaščeni na podlagi njegovega pisnega pooblastila. Iz tega razloga se v predlogu za obnovo postopka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je prava neuka stranka in da svojih pravic ni mogel zavarovati v predhodnem postopku, vse dokler ni pridobil spisa v odvetniški pisarni svojih pooblaščencev.
sklep o poplačilu – izpodbijanje terjatev – zastavni upnik – vrstni red poplačila – vabilo na razdelitveni narok
Ob dejstvu, da je bila upnica s strani sodišča prve stopnje v vabilu na razdelitveni narok opozorjena, da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev upnikov, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila ter da je bila opozorjena, da bo sodišče prve stopnje upoštevalo stanje, kot izhaja iz spisa in zemljiške knjige ter stanje ugotovljeno na naroku, so upničine pritožbene navedbe o prenehanju terjatve zastavnega upnika (ki ima prednost pred poplačilom upnice) neutemeljene.
družinska pokojnina - pogoj preživljanja - stalno prebivališče
Po smrti uživalca pokojnine pridobi pravico do družinske pokojnine tudi otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena ta pravica, če ga je uživalec pravice preživljal do svoje smrti. To pomeni, da mora imeti takšen otrok skupno stalno prebivališče z uživalcem pravice, pri čemer se ne zahteva, da je stalno prebivališče prijavljeno pri upravni enoti.
Volja, potrebna za veljavno sklenitev pogodbe, mora biti oblikovana in izjavljena svobodno in z resnim namenom povzročiti nastanek poslovnega obligacijskega razmerja, zajemati mora vse bistvene sestavine tega razmerja.
pravdni stroški – denarni zahtevki – uspeh v postopku
Denarni odškodninski zahtevki, o katerih je bilo odločeno tudi v tej pravdi, predstavljajo dajatvene denarne zahtevke, pri čemer ima vsak dajatveni zahtevek, torej ne le odškodninski, tudi svojo podlago oziroma „temelj“, zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha na uspeh po temelju in na uspeh po višini prav v pravdah zaradi plačila odškodnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Pri toženi stranki so zaostajala plačila, zaradi česar je sprejela ukrepe za zagotavljanje pozitivnega poslovanja, med temi ukrepi pa je predvidela tudi zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu priučenega gradbenega delavca. Iz tega razloga je tožniku, ki je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto, utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Iz izpodbijane odločbe toženke izhaja, da se s to odločbo nadomesti prej izdana odločba in da uživalcu družinske pokojnine pravica do pokojnine preneha za nazaj. Na ta način je toženka nezakonito posegla v pravnomočno urejeno razmerje, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom.
Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, vpliva le na tiste obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik, nima pa vpliva na njegove osebne obveznosti.
povrnitev negmotne škode – vzročna zveza – višina denarne odškodnine
Ker je bil udarec v ramo, v kateri je bila rotatorna manšeta verjetno že predhodno okvarjena, sprožilni moment za tožničine težave, je podana vzročna zveza med škodo (tožničinimi kliničnimi težavami) in škodnim dejanjem (toženčevim protipravnim ravnanjem).
zamudna sodba - pritožba - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
Tožena stranka bi morala skladno s pravnim poukom pritožbo zoper zamudno sodbo vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe. Ker je pritožbo vložila kasneje, se ta kot prepozna zavrže.
Tožnik je bil s funkcije direktorja predčasno razrešen in mu je delovno razmerje prenehalo nezakonito. Za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je upravičen do nadomestila plače za 4-urno delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je nezakonito prenehala, in do nadomestila za preostale 4 ure v breme ZPIZ, skupaj z dodatkom za stalnost in minulo delo ter s plačilom iz naslova stimulacije v višini, kot je znašala povprečna stimulacija pred prenehanjem delovnega razmerja.