Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, vpliva le na tiste obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik, nima pa vpliva na njegove osebne obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Pri toženi stranki so zaostajala plačila, zaradi česar je sprejela ukrepe za zagotavljanje pozitivnega poslovanja, med temi ukrepi pa je predvidela tudi zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu priučenega gradbenega delavca. Iz tega razloga je tožniku, ki je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto, utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
višina sodne takse – poseben sklep o stroških – vrednost spornega predmeta
Po tarifni št. 3009 ZST-1, ki je uvrščena med POSEBNE TAKSE, znaša taksa za postopek o pritožbi zoper poseben sklep o stroških postopka 40% takse za postopek na prvi stopnji. Po 16. členu ZST-1 se taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta. Upoštevajoč, da je predmet pritožbe sklep, s katerim je odločeno o stroških, je „postopek na prvi stopnji“, o katerem govori 3009 tarifna št. lahko le tisti del pravdnega postopka, ki se nanaša na odmero pravdnih stroškov.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – trajanje preizkusne dobe
Okoliščine na dolžnikovi strani so hkrati tiste, ki bi opravičevale tudi daljšo preizkusno dobo, vendar ne pri zavezancu, ki se do te mere trudi izpolnjevati svoje obveznosti, se šolati in iskati zaposlitev, kot dolžnik.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pravice na podlagi invalidnosti lahko zavarovanec uveljavi le, če je pri njem prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju v času, ko je opravljal delo ali dejavnost, na podlagi katere je bil zavarovan, in ne v primeru (kot je tožnikov), ko zavarovanec že pred pričetkom dela (pridobitvijo lastnosti zavarovane osebe) za delo ni bil zmožen.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - brezposelna oseba
Tožnik kot brezposelna oseba ne more pridobiti pravice do premestitve, ima pa pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, v konkretni zadevi po štiri ure dnevno, na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. Skladno s to pravico ima tudi pravico do delne invalidske pokojnine.
klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - vročanje - sprememba naslova - prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je vročitev sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki opravilo, tako da je pisanje pritrdilo na sodno desko, saj je torej tožena stranka spremenila svoj sedež in te spremembe ni sporočila sodišču Posledica takšne vročitve sodne odločbe pa je, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna, z iztekom izpolnitvenega roka pa tudi izvršljiva.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zagovor
Tožnik se je zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi udeležil osebno, poleg tega je bil pri zagovoru prisoten tudi njegov pooblaščenec. Zagovor je podal ustno in pisno. Njegova pravica do obrambe tako ni bila kršena.
Tožnik je bil s funkcije direktorja predčasno razrešen in mu je delovno razmerje prenehalo nezakonito. Za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je upravičen do nadomestila plače za 4-urno delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je nezakonito prenehala, in do nadomestila za preostale 4 ure v breme ZPIZ, skupaj z dodatkom za stalnost in minulo delo ter s plačilom iz naslova stimulacije v višini, kot je znašala povprečna stimulacija pred prenehanjem delovnega razmerja.
Tožnikova vloga (tožba zoper dokončno odločbo) je nepopolna, saj vložnik, kljub temu da iz vloge izhaja nestrinjanje z odločitvijo ZPIZ glede kategorije invalidnosti, ni predložil dokončne odločbe, ki jo izpodbija v socialnem sporu, manjkajo pa tudi drugi podatki, na katere je vložnika opozorilo sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim mu je naložilo, da vlogo ustrezno dopolni. Upoštevaje, da je imel vložnik na voljo dovolj časa za dopolnitev vloge in ker le-ta v ustreznem roku ni bila ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
Tožnik je delo opravljal na območju celotne države, tako da je imel izbirno pravico glede kraja, v katerem bo vložil tožbo zoper svojega delodajalca. Tožbo je vložil v Ljubljani kot enem izmed krajevno pristojnih sodišč, zato ugovor krajevne nepristojnosti, ki ga je podala tožena stranka, ni utemeljen.
izvršilni naslov – izvršljiv notarski zapis – ugovorni razlogi – ničnost notarskega zapisa – načelo formalne legalitete
Izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, na katerega je sodišče prve stopnje v skladu z načelom formalne legalitete vezano, zato ugovorno zatrjevana ničnost notarskega zapisa ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga v tem izvršilnem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
Toženec je tožniku utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se ta na delu ni zglasil več kot 5 dni zaporedoma, o razlogih za svojo odsotnost pa toženca tudi ni obvestil. Pri tem je nebistveno, koliko neizkoriščenega letnega dopusta je tožnik še imel, saj ni niti zatrjeval niti dokazal, da je izostal opravičeno, ker je koristil (odobreni) letni dopust.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje
Eden od namenov instituta odpusta dolga je sicer tudi vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, vendar šele po tem, če jim kljub njihovi aktivni angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku - domneva izpodbojnosti - plačilo tekoče dobave blaga in storitev
V določbah ZFPPIPP ni podlage za sklep, da niso (nikoli) izpodbojna plačila za tekoče dobave, potrebne za redno poslovanje dolžnika, če so bile dobave opravljene v obdobju insolventnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka o reorganizaciji reševalne službe in o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta "vodja reševalne službe" oz. "vodja delovne enote II" ni bila dolžna izvesti formalnega postopka s sodelovanjem sindikata. Opisana odločitev tožene stranke je poslovna odločitev delodajalca, ki je v domeni njegovega direktorja. Na podlagi takšne odločitve je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 252. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274, 274/1, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14.
tožba - rok za vložitev tožbe - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje se do navedb tožene stranke, da je tožba vložena prepozno, ni opredelilo. Zaradi tega ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (saj v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih), in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnica zaradi motenj govora, ki so pri njej prisotne že od otroških let, za delo "mentor v ustvarjalnih delavnicah v soseskah" ni bila zmožna že ob nastopu dela. Iz tega razloga pri njej v času zavarovanja ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi česar ne bi bila več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, tako da tožbeni zahtevek za ugotovitev nastanka invalidnosti (I. kategorije) ni utemeljen.
ZIZ člen 38, 38/5, 40, 40/4. OT člen 27, 27/7, 27/7-a, 39, 39/4.
izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – stroški poizvedb – odvetniška tarifa
Pritožbeno sodišče sledi zaključku sodišča prve stopnje, da stroški v zvezi s poizvedbami o dolžnikovi zaposlitvi za izvršbo niso bili potrebni, saj novelirana določba 40. člena ZIZ (12. čl. ZIZ-H) v četrtem odstavku določa, da v primeru, če upnik predlaga izvršbo na dolžnikovo plačo, sodišče pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah.
denarna socialna pomoč - prepoved reformatio in peius
Toženec ni ravnal zakonito, ko je pri presoji prvostopne odločbe o priznanju denarne socialne pomoči odločil v tožnikovo (pritožnikovo) škodo na podlagi drugače ugotovljenega dejanskega stanja (ko je ob pritožbi, s katero je stranka zahtevala priznanje socialne pomoči v višjem znesku, odločil, da je stranka dolžna povrniti preveč izplačane zneske socialne pomoči), ne da bi bili za odločanje v škodo pritožnika izpolnjeni pogoji po ZUP.