ZDR člen 131. ZFPPIPP člen 14, 14/1. Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust člen 12. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga člen 5, 5/1.
regres za letni dopust - odpoved pravici - nelikvidnost delodajalca
Pravica do regresa za letni dopust je pravica delavca, ki je določena z zakonom, tako da se ji delavec ne more odpovedati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom
V primeru očitanih trajajočih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (nesanirane poškodbe javnih prometnih površin in posledično izplačevanje velikega števila odškodnin) objektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, ko te kršitve trajajo. Subjektivni rok pa začne teči, ko se z očitanimi kršitvami seznani za podajo odpovedi pristojna oseba, to je direktor delodajalca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Zgolj s pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami, da naj bi tožena stranka zaposlovala nove delavce, tudi študente, tožnik ne more uspešno izpodbijati ugotovitve, da je prenehala potreba po opravljanju njegovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZPP člen 7, 7/1.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - diskriminacija - sklepčnost tožbe - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode
Iz navedb v tožbi izhaja, da naj bi bilo nedopustno ravnanje (protipravnost) v tem, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi starosti, zdravstvenega stanja, narodnosti, itd. Ker ni nič navedeno še o preostalih predpostavkah, ki morajo biti kumulativno podane za obstoj odškodninske odgovornosti (da je v zvezi z ravnanjem tožene stranke nastala pravno priznana škoda, da med ravnanjem tožene stranke in škodo obstaja vzročna zveza, da je tožena stranka za škodo odgovorna), tožba ni sklepčna, zaradi česar se tožbeni zahtevek zavrne.
izvršba na izročitev otroka - izvršilni naslov – načelo formalne legalitete - neposredna izročitev – predodelitev otroka - korist otroka – krivda za neizročitev otroka
V primeru, kadar je v izvršilnem postopku izdan sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne sodne odločbe kot izvršilnega naslova, sklep o dovolitvi takšne izvršbe postane izvršljiv takoj, ko je izdan. Izvršba se praviloma začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (prvi odstavek 46. člena ZIZ), kot rečeno po upnici predlagana izvršba, po kateri mora dolžnik izročiti upnici mladoletnega roka, ni nikakršna izjema.
Tožnik je delo opravljal tudi na območju Ljubljane, tako da je imel izbirno pravico glede kraja, v katerem bo vložil tožbo zoper svojega delodajalca. Tožbo je vložil v Ljubljani kot enem izmed krajevno pristojnih sodišč, tako da se Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno. Pri tem ni odločilno, na katerem območju je tožena stranka opravljala večino del.
ZObr člen 49, 100.a. ZJU člen 53. ZDDO člen 65. ZSPJS člen 49.a, 49.b, 49.c. ZSSloV člen 49, 95.
javni uslužbenec - vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - plača - prevedba - sodno varstvo - dokončna odločba
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 10 let, še pred potekom veljavnosti te pogodbe pa je sklenil še pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let. Ker sta bili obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas sklenjeni na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se zadnja pogodba o zaposlitvi z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu. Posledično tožnik ob uveljavitvi ZSSloV s toženo stranko ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker nato ponujene pogodbe o zaposlitvi za vojaka ni podpisal, mu je tožena stranka zakonito izdala sklep, ki je skupaj s pogodbo o zaposlitvi nadomestil nepodpisano pogodbo o zaposlitvi.
Besedilo odpovedi pogodbe o zaposlitvi z izjavo, da so vse obveznosti poravnane, je sestavila toženčeva računovodkinja, ki je hkrati izrecno izpovedala, da tožniku regres za letni dopust za leto 2009 ni bil ne obračunan in ne izplačan. Ob takšnem dejanskem stanju (ker zapis o poravnavi vseh obveznosti v odpovedi ni resničen) je tožbeni zahtevek za plačilo regresa za letni dopust za zgoraj navedeno leto utemeljen.
ZIZ člen 15, 44, 44.a, 44.a/3, 44.a/9, 238, 238.e, 238.b, 290. ZPP člen 165, 165/1, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 365, 365-3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 130.
izvršba na izročitev otroka – neposredna izročitev – neuspel odvzem - rok za ponovno opravo izvršilnega dejanja odvzema otroka - odstavitev izvršitelja - kršitev načela kontradiktornosti
Pravilnik v četrtem odstavku 130. člena izrecno določa, da mora izvršitelj, ko ugotovi, da otroka ni na kraju, kjer naj bi opravil njegov odvzem, takoj poskušati ugotoviti, kje bi otrok lahko bil in tam opraviti odvzem, sicer pa v primeru, da tega ne more takoj ugotoviti, čimprej opraviti ponovne poizvedbe in določiti nov čas in kraj odvzema otroka. Ker rok ni časovno omejen, je potrebno v vsakem posameznem konkretnem primeru ugotoviti, ali je bil ta rok spoštovan ali ne, vse pa v okviru pravnega standarda.
obstoj delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker je odločitev o zahtevku za prijavo v socialna zavarovanja in za plačilo plače za sporno obdobje odvisna od odločitve o zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in ker tožnik tožbe s tem drugim zahtevkom ni vložil pravočasno (v roku 30 dni od prenehanja faktičnega delovnega razmerja), se tožba zavrže v celoti, tudi za zahtevka za prijavo v socialna zavarovanja in za plačilo plače.
Tožnik je delo opravljal na območju celotne države, tako da je imel izbirno pravico glede kraja, v katerem bo vložil tožbo zoper svojega delodajalca. Tožbo je vložil v Ljubljani kot enem izmed krajevno pristojnih sodišč, zato ugovor krajevne nepristojnosti, ki ga je podala tožena stranka, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Pri toženi stranki so zaostajala plačila, zaradi česar je sprejela ukrepe za zagotavljanje pozitivnega poslovanja, med temi ukrepi pa je predvidela tudi zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu priučenega gradbenega delavca. Iz tega razloga je tožniku, ki je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto, utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Iz izpodbijane odločbe toženke izhaja, da se s to odločbo nadomesti prej izdana odločba in da uživalcu družinske pokojnine pravica do pokojnine preneha za nazaj. Na ta način je toženka nezakonito posegla v pravnomočno urejeno razmerje, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom.
Za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ ne zadošča ugotovitev o (kakršnemkoli) razpolaganju s premoženjem dolžnika, ki je časovno sledilo dnevu vložitve tožbe. To pomeni, da razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje
Eden od namenov instituta odpusta dolga je sicer tudi vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, vendar šele po tem, če jim kljub njihovi aktivni angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku - domneva izpodbojnosti - plačilo tekoče dobave blaga in storitev
V določbah ZFPPIPP ni podlage za sklep, da niso (nikoli) izpodbojna plačila za tekoče dobave, potrebne za redno poslovanje dolžnika, če so bile dobave opravljene v obdobju insolventnosti.
Tožena stranka je predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnila, saj na novo predloženi dokazi niso takšni, da bi v primeru, če bi bili znani v prejšnjem postopku, privedli do drugačne odločitve.
Vložnik je na ZPIZ Slovenije poslal vlogo, ki je bila nato posredovana sodišču. Sodišče je s sklepom vložniku naložilo, da vlogo, v kolikor zahteva sodno varstvo, označi kot tožbo in jo dopolni, tako da navede toženo stranko s polnim nazivom in naslovom, navede razloge, zaradi katerih izpodbija dokončno odločbo ter opredeli tožbeni zahtevek. Dopolnjeno vlogo, prevedeno v slovenščino, naj predloži sodišču v roku 30 dni. Ker vložnik ni ravnal skladno s tem sklepom, v katerem je bil tudi opozorjen na možnost brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, vpliva le na tiste obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik, nima pa vpliva na njegove osebne obveznosti.