izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pritožbena novota - sodna razveza
Tožena stranka tožnici pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonita, saj niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici zagovor omogočila.
Posledice pomanjkljive organizacije in sprejema sodnih pošiljk v primeru, ko sta na istem naslovu dve pravni osebi, trpi pravdna stranka sama. Zato ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je bila vročitev (napačno) opravljena osebi, zaposleni pri drugi pravni osebi na istem naslovu. Tožba je bila kljub temu pravilno vročena v odgovor na naslovu, ki je za pravdno (toženo) stranko vpisan v sodni register. S tem je bil izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272, 272/2, 273. ZZZDR člen 49, 50.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - denarna terjatev - težko nadomestljiva škoda - ugovor
Toženka je z ugovorom (h kateremu so bili predloženi podatki o poslovanju družbe tožničinega moža) uspešno izpodbila zatrjevano predpostavko nastanka težko nadomestljive škode, ki naj bi jo tožnica utrpela zaradi izpada dohodkov po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerega naj bi bilo preživetje njene družine ogroženo.
izvršba na izročitev otroka - ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazložitev ugovora – laičen ugovor – poziv na dopolnitev ugovora - vsebinska dopolnitev ugovora po izteku roka – načelo formalne legalitete – vezanost na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo – odlog izvršbe – razlogi za odlog izvršbe
Uporaba 108. člena ZPP (na kar se sklicuje pritožba) pride v poštev v primeru formalnih, ne pa vsebinskih pomanjkljivosti vloge (ugovora), tj. dejanske podlage vloge, ki pogojuje odločitev o njeni utemeljenosti. Vsebinsko razširjanje pravnega sredstva (v našem primeru ugovora) po izteku roka za njegovo vložitev (8 dni) ni dopustno (je prepozno).
Ker je od vložitve predloga za odlog (29. 11. 2010) preteklo že skoraj eno leto, pomeni, da je do odloga dejansko že prišlo in to za bistveno daljše obdobje, kot se lahko izvršba iz tega razloga odloži. Tudi zaradi tega niso podani pogoji za odlog.
obstoj delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker je odločitev o zahtevku za prijavo v socialna zavarovanja in za plačilo plače za sporno obdobje odvisna od odločitve o zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in ker tožnik tožbe s tem drugim zahtevkom ni vložil pravočasno (v roku 30 dni od prenehanja faktičnega delovnega razmerja), se tožba zavrže v celoti, tudi za zahtevka za prijavo v socialna zavarovanja in za plačilo plače.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1. ZDR člen 42, 112, 126, 131, 134. ZMinP člen 4.
zamudna sodba - vročanje - odpravnina - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - regres za letni dopust - minimalna plača - odškodnina za čas odpovednega roka
Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
Besedilo odpovedi pogodbe o zaposlitvi z izjavo, da so vse obveznosti poravnane, je sestavila toženčeva računovodkinja, ki je hkrati izrecno izpovedala, da tožniku regres za letni dopust za leto 2009 ni bil ne obračunan in ne izplačan. Ob takšnem dejanskem stanju (ker zapis o poravnavi vseh obveznosti v odpovedi ni resničen) je tožbeni zahtevek za plačilo regresa za letni dopust za zgoraj navedeno leto utemeljen.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZPP člen 7, 7/1.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - diskriminacija - sklepčnost tožbe - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode
Iz navedb v tožbi izhaja, da naj bi bilo nedopustno ravnanje (protipravnost) v tem, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi starosti, zdravstvenega stanja, narodnosti, itd. Ker ni nič navedeno še o preostalih predpostavkah, ki morajo biti kumulativno podane za obstoj odškodninske odgovornosti (da je v zvezi z ravnanjem tožene stranke nastala pravno priznana škoda, da med ravnanjem tožene stranke in škodo obstaja vzročna zveza, da je tožena stranka za škodo odgovorna), tožba ni sklepčna, zaradi česar se tožbeni zahtevek zavrne.
Disciplinski ukrep denarne kazni zaradi zamujanja na delo je zakonit, saj ni pravilno stališče tožnika, da mu ni mogoče očitati zamude pri prihodu na delo, ker tožena stranka nove razporeditve delovnega časa ni sprejela v soglasju s sindikatom.
izredno pravno sredstvo - obnova postopka - postulacijska sposobnost
Sodišče prve stopnje bi moralo predlog za obnovo postopka, ki ga je vložil tožnik (ki ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim državnim pravniškim izpitom) sam, brez odvetnika, zavreči, ne pa pozivati tožnika, naj si v roku 15 dni priskrbi pooblaščenca odvetnika.
povrnitev negmotne škode – vzročna zveza – višina denarne odškodnine
Ker je bil udarec v ramo, v kateri je bila rotatorna manšeta verjetno že predhodno okvarjena, sprožilni moment za tožničine težave, je podana vzročna zveza med škodo (tožničinimi kliničnimi težavami) in škodnim dejanjem (toženčevim protipravnim ravnanjem).
Tožena stranka je predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnila, saj na novo predloženi dokazi niso takšni, da bi v primeru, če bi bili znani v prejšnjem postopku, privedli do drugačne odločitve.
višina sodne takse – poseben sklep o stroških – vrednost spornega predmeta
Po tarifni št. 3009 ZST-1, ki je uvrščena med POSEBNE TAKSE, znaša taksa za postopek o pritožbi zoper poseben sklep o stroških postopka 40% takse za postopek na prvi stopnji. Po 16. členu ZST-1 se taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta. Upoštevajoč, da je predmet pritožbe sklep, s katerim je odločeno o stroških, je „postopek na prvi stopnji“, o katerem govori 3009 tarifna št. lahko le tisti del pravdnega postopka, ki se nanaša na odmero pravdnih stroškov.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – trajanje preizkusne dobe
Okoliščine na dolžnikovi strani so hkrati tiste, ki bi opravičevale tudi daljšo preizkusno dobo, vendar ne pri zavezancu, ki se do te mere trudi izpolnjevati svoje obveznosti, se šolati in iskati zaposlitev, kot dolžnik.
ZPP člen 92, 93, 94, 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/3.
obnova postopka - nova dejstva - rok za obnovo postopka - objektivni rok - zastopanje - pooblastilo za zastopanje - odvetnik
Tožnika so v postopku, ki je pravnomočno končan, zastopali odvetniki, ki so bili pooblaščeni na podlagi njegovega pisnega pooblastila. Iz tega razloga se v predlogu za obnovo postopka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je prava neuka stranka in da svojih pravic ni mogel zavarovati v predhodnem postopku, vse dokler ni pridobil spisa v odvetniški pisarni svojih pooblaščencev.
Vložnik je na ZPIZ Slovenije poslal vlogo, ki je bila nato posredovana sodišču. Sodišče je s sklepom vložniku naložilo, da vlogo, v kolikor zahteva sodno varstvo, označi kot tožbo in jo dopolni, tako da navede toženo stranko s polnim nazivom in naslovom, navede razloge, zaradi katerih izpodbija dokončno odločbo ter opredeli tožbeni zahtevek. Dopolnjeno vlogo, prevedeno v slovenščino, naj predloži sodišču v roku 30 dni. Ker vložnik ni ravnal skladno s tem sklepom, v katerem je bil tudi opozorjen na možnost brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - delo na višini - nepremoženjska škoda
Konkretno delo se je opravljalo na višini, kar je v danih okoliščinah, ko delovni oder ni ustrezal predpisanim normativom, predstavljalo delo s povečano nevarnostjo. Za škodo, ki jo je tožnik pri tem delu utrpel, ker je padel z odra, je objektivno odgovorna tožena stranka.
denarna socialna pomoč - prepoved reformatio in peius
Toženec ni ravnal zakonito, ko je pri presoji prvostopne odločbe o priznanju denarne socialne pomoči odločil v tožnikovo (pritožnikovo) škodo na podlagi drugače ugotovljenega dejanskega stanja (ko je ob pritožbi, s katero je stranka zahtevala priznanje socialne pomoči v višjem znesku, odločil, da je stranka dolžna povrniti preveč izplačane zneske socialne pomoči), ne da bi bili za odločanje v škodo pritožnika izpolnjeni pogoji po ZUP.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - brezposelna oseba
Tožnik kot brezposelna oseba ne more pridobiti pravice do premestitve, ima pa pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, v konkretni zadevi po štiri ure dnevno, na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. Skladno s to pravico ima tudi pravico do delne invalidske pokojnine.