ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 111, 111/1, 111/1-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožničino ravnanje, ko je v času, ko je bila v bolniškem staležu zaradi respiratornega infekta, odšla na plesno zabavo v diskoteko v več kot 100 km oddaljen kraj, predstavlja kršenje pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zaradi tega kršenja ji je tožena stranka po predhodnem pisnem opozorilu na izpolnjevanje obveznosti utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožnik je delo opravljal tudi na območju Ljubljane, tako da je imel izbirno pravico glede kraja, v katerem bo vložil tožbo zoper svojega delodajalca. Tožbo je vložil v Ljubljani kot enem izmed krajevno pristojnih sodišč, tako da se Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno. Pri tem ni odločilno, na katerem območju je tožena stranka opravljala večino del.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZPP člen 7, 7/1.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - diskriminacija - sklepčnost tožbe - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode
Iz navedb v tožbi izhaja, da naj bi bilo nedopustno ravnanje (protipravnost) v tem, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi starosti, zdravstvenega stanja, narodnosti, itd. Ker ni nič navedeno še o preostalih predpostavkah, ki morajo biti kumulativno podane za obstoj odškodninske odgovornosti (da je v zvezi z ravnanjem tožene stranke nastala pravno priznana škoda, da med ravnanjem tožene stranke in škodo obstaja vzročna zveza, da je tožena stranka za škodo odgovorna), tožba ni sklepčna, zaradi česar se tožbeni zahtevek zavrne.
Besedilo odpovedi pogodbe o zaposlitvi z izjavo, da so vse obveznosti poravnane, je sestavila toženčeva računovodkinja, ki je hkrati izrecno izpovedala, da tožniku regres za letni dopust za leto 2009 ni bil ne obračunan in ne izplačan. Ob takšnem dejanskem stanju (ker zapis o poravnavi vseh obveznosti v odpovedi ni resničen) je tožbeni zahtevek za plačilo regresa za letni dopust za zgoraj navedeno leto utemeljen.
ZObr člen 49, 100.a. ZJU člen 53. ZDDO člen 65. ZSPJS člen 49.a, 49.b, 49.c. ZSSloV člen 49, 95.
javni uslužbenec - vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - plača - prevedba - sodno varstvo - dokončna odločba
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 10 let, še pred potekom veljavnosti te pogodbe pa je sklenil še pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let. Ker sta bili obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas sklenjeni na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se zadnja pogodba o zaposlitvi z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu. Posledično tožnik ob uveljavitvi ZSSloV s toženo stranko ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker nato ponujene pogodbe o zaposlitvi za vojaka ni podpisal, mu je tožena stranka zakonito izdala sklep, ki je skupaj s pogodbo o zaposlitvi nadomestil nepodpisano pogodbo o zaposlitvi.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/4, 101. ZS člen 83, 83/3.
vročanje pisanj – sodne počitnice – tek roka – rok za prevzem pošiljke – pravočasnost pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Praviloma se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, vendar če je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. Zato storilcu, ki mu je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vročen na podlagi fikcije, ki je nastopila po izteku sodnih počitnic, ni bila kršena nobena pravica in je imel na voljo zadosten čas za vložitev pritožbe.
Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil vložen po tem, ko je že bilo odločeno s sklepom o zavrženju prepozno vložene pritožbe, ni mogoče ugoditi.
izredno pravno sredstvo - obnova postopka - postulacijska sposobnost
Sodišče prve stopnje bi moralo predlog za obnovo postopka, ki ga je vložil tožnik (ki ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim državnim pravniškim izpitom) sam, brez odvetnika, zavreči, ne pa pozivati tožnika, naj si v roku 15 dni priskrbi pooblaščenca odvetnika.
izvršba na izročitev otroka - ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazložitev ugovora – laičen ugovor – poziv na dopolnitev ugovora - vsebinska dopolnitev ugovora po izteku roka – načelo formalne legalitete – vezanost na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo – odlog izvršbe – razlogi za odlog izvršbe
Uporaba 108. člena ZPP (na kar se sklicuje pritožba) pride v poštev v primeru formalnih, ne pa vsebinskih pomanjkljivosti vloge (ugovora), tj. dejanske podlage vloge, ki pogojuje odločitev o njeni utemeljenosti. Vsebinsko razširjanje pravnega sredstva (v našem primeru ugovora) po izteku roka za njegovo vložitev (8 dni) ni dopustno (je prepozno).
Ker je od vložitve predloga za odlog (29. 11. 2010) preteklo že skoraj eno leto, pomeni, da je do odloga dejansko že prišlo in to za bistveno daljše obdobje, kot se lahko izvršba iz tega razloga odloži. Tudi zaradi tega niso podani pogoji za odlog.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pritožbena novota - sodna razveza
Tožena stranka tožnici pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonita, saj niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici zagovor omogočila.
Za zaključek, da gre v primeru tožečih strank za delovnopravno kontinuiteto, ki se upošteva pri ugotavljanju delovne dobe za izračun odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bistveno, da tožeče stranke niso bile prevzete skladno s tedaj veljavnim 11. členom SKPG (da ni bila sklenjena pogodba o prevzemu delavcev), ampak je bistveno, da so bile tožeče stranke dejansko prevzete.
Ker je tožnica tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi postavila pred pravnomočno odločitvijo v sporu, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi, torej pred zapadlostjo pogodbene kazni v plačilo in pred nastankom zamude dolžnika, je treba šteti, da je tožena stranka v zamudi s plačilom šele od dneva pravnomočne odločitve o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je šele od takrat dalje upravičena do zakonskih zamudnih obresti, ne pa že od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pravice na podlagi invalidnosti lahko zavarovanec uveljavi le, če je pri njem prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju v času, ko je opravljal delo ali dejavnost, na podlagi katere je bil zavarovan, in ne v primeru (kot je tožnikov), ko zavarovanec že pred pričetkom dela (pridobitvijo lastnosti zavarovane osebe) za delo ni bil zmožen.
ZPIZ-1 člen 60, 62, 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 4, 4/2. ZPP člen 254.
invalidnost - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedensko mnenje - nasprotje
Ker so stališča izvedencev glede odgovora na vprašanje, ali je tožnikova bolezen (alergijski rinitis, astma) poklicna ali pa je le povezana z delom (pri čemer naj bi se tožnik že rodil kot atopik, delovne razmere pa so predstavljale le sprožilni moment za razvoj alergične reakcije, ki se kaže kot astma), različna, bi sodišče prve stopnje ta nasprotja moralo odpraviti z dodatnim zaslišanjem izvedencev oziroma z določitvijo novih izvedencev.
ZIZ člen 38, 38/5. OT tar. št. 27, 27/7, 27/7-a, 39, 39/4.
izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – odvetniška tarifa
Vloga upnika, s katero je predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, je vloga v izvršilnem postopku, za sestavo katere je predpisana cena odvetniške storitve po tar. št. 27/7-a Odvetniške tarife.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - delo na višini - nepremoženjska škoda
Konkretno delo se je opravljalo na višini, kar je v danih okoliščinah, ko delovni oder ni ustrezal predpisanim normativom, predstavljalo delo s povečano nevarnostjo. Za škodo, ki jo je tožnik pri tem delu utrpel, ker je padel z odra, je objektivno odgovorna tožena stranka.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje
Eden od namenov instituta odpusta dolga je sicer tudi vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, vendar šele po tem, če jim kljub njihovi aktivni angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku - domneva izpodbojnosti - plačilo tekoče dobave blaga in storitev
V določbah ZFPPIPP ni podlage za sklep, da niso (nikoli) izpodbojna plačila za tekoče dobave, potrebne za redno poslovanje dolžnika, če so bile dobave opravljene v obdobju insolventnosti.
pravdni stroški – denarni zahtevki – uspeh v postopku
Denarni odškodninski zahtevki, o katerih je bilo odločeno tudi v tej pravdi, predstavljajo dajatvene denarne zahtevke, pri čemer ima vsak dajatveni zahtevek, torej ne le odškodninski, tudi svojo podlago oziroma „temelj“, zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha na uspeh po temelju in na uspeh po višini prav v pravdah zaradi plačila odškodnine.
družinska pokojnina - pogoj preživljanja - stalno prebivališče
Po smrti uživalca pokojnine pridobi pravico do družinske pokojnine tudi otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena ta pravica, če ga je uživalec pravice preživljal do svoje smrti. To pomeni, da mora imeti takšen otrok skupno stalno prebivališče z uživalcem pravice, pri čemer se ne zahteva, da je stalno prebivališče prijavljeno pri upravni enoti.