V postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine predlagatelj ne more doseči šele izdajo listine, s katero bi bila identificirana parkirna mesta, ki jih je kupil in prevzel v posest.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – (ne)pravnomočnost sklepa o začasni odredbi – odločanje po stanju ob začetku zemljiškoknjižnega postopka – sprememba sklepa o začasni odredbi – nov zemljiškoknjižni postopek
Pravnomočnost sklepa o začasni odredbi ni pogoj za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve. V primeru, ko pride do spremembe sklepa o začasni odredbi in je predlog za začasno odredbo zavrnjen, kar trdi pritožnik, dovoli v novem (drugem) zemljiškoknjižnem postopku sodišče izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve bodisi po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki je izdalo začasno odredbo in ki mu je priložen sklep, ki je podlaga za izbris, bodisi na predlog udeležencev .
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - varno delo - ravnanje oškodovanca
Tožnik je imel delovne izkušnje in opravljena ustrezna usposabljanja z izpitom iz varstva pri delu za delo, kot ga je opravljal spornega dne, to je delo razmodeliranja tuš kadi. Delo je bilo enostavno, tožnik ga je lahko sam kontroliral, do poškodbe pa je prišlo izključno zaradi njegove nepazljivosti. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.
izredno pravno sredstvo - obnova postopka - postulacijska sposobnost
Sodišče prve stopnje bi moralo predlog za obnovo postopka, ki ga je vložil tožnik (ki ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim državnim pravniškim izpitom) sam, brez odvetnika, zavreči, ne pa pozivati tožnika, naj si v roku 15 dni priskrbi pooblaščenca odvetnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom
V primeru očitanih trajajočih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (nesanirane poškodbe javnih prometnih površin in posledično izplačevanje velikega števila odškodnin) objektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, ko te kršitve trajajo. Subjektivni rok pa začne teči, ko se z očitanimi kršitvami seznani za podajo odpovedi pristojna oseba, to je direktor delodajalca.
ZIZ člen 15, 44, 44.a, 44.a/3, 44.a/9, 238, 238.e, 238.b, 290. ZPP člen 165, 165/1, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 365, 365-3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 130.
izvršba na izročitev otroka – neposredna izročitev – neuspel odvzem - rok za ponovno opravo izvršilnega dejanja odvzema otroka - odstavitev izvršitelja - kršitev načela kontradiktornosti
Pravilnik v četrtem odstavku 130. člena izrecno določa, da mora izvršitelj, ko ugotovi, da otroka ni na kraju, kjer naj bi opravil njegov odvzem, takoj poskušati ugotoviti, kje bi otrok lahko bil in tam opraviti odvzem, sicer pa v primeru, da tega ne more takoj ugotoviti, čimprej opraviti ponovne poizvedbe in določiti nov čas in kraj odvzema otroka. Ker rok ni časovno omejen, je potrebno v vsakem posameznem konkretnem primeru ugotoviti, ali je bil ta rok spoštovan ali ne, vse pa v okviru pravnega standarda.
Ker je tožnica tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi postavila pred pravnomočno odločitvijo v sporu, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi, torej pred zapadlostjo pogodbene kazni v plačilo in pred nastankom zamude dolžnika, je treba šteti, da je tožena stranka v zamudi s plačilom šele od dneva pravnomočne odločitve o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je šele od takrat dalje upravičena do zakonskih zamudnih obresti, ne pa že od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZObr člen 49, 100.a. ZJU člen 53. ZDDO člen 65. ZSPJS člen 49.a, 49.b, 49.c. ZSSloV člen 49, 95.
javni uslužbenec - vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - plača - prevedba - sodno varstvo - dokončna odločba
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 10 let, še pred potekom veljavnosti te pogodbe pa je sklenil še pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let. Ker sta bili obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas sklenjeni na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se zadnja pogodba o zaposlitvi z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu. Posledično tožnik ob uveljavitvi ZSSloV s toženo stranko ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker nato ponujene pogodbe o zaposlitvi za vojaka ni podpisal, mu je tožena stranka zakonito izdala sklep, ki je skupaj s pogodbo o zaposlitvi nadomestil nepodpisano pogodbo o zaposlitvi.
obstoj delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker je odločitev o zahtevku za prijavo v socialna zavarovanja in za plačilo plače za sporno obdobje odvisna od odločitve o zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in ker tožnik tožbe s tem drugim zahtevkom ni vložil pravočasno (v roku 30 dni od prenehanja faktičnega delovnega razmerja), se tožba zavrže v celoti, tudi za zahtevka za prijavo v socialna zavarovanja in za plačilo plače.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZPP člen 7, 7/1.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - diskriminacija - sklepčnost tožbe - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode
Iz navedb v tožbi izhaja, da naj bi bilo nedopustno ravnanje (protipravnost) v tem, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi starosti, zdravstvenega stanja, narodnosti, itd. Ker ni nič navedeno še o preostalih predpostavkah, ki morajo biti kumulativno podane za obstoj odškodninske odgovornosti (da je v zvezi z ravnanjem tožene stranke nastala pravno priznana škoda, da med ravnanjem tožene stranke in škodo obstaja vzročna zveza, da je tožena stranka za škodo odgovorna), tožba ni sklepčna, zaradi česar se tožbeni zahtevek zavrne.
Tožnik je delo opravljal tudi na območju Ljubljane, tako da je imel izbirno pravico glede kraja, v katerem bo vložil tožbo zoper svojega delodajalca. Tožbo je vložil v Ljubljani kot enem izmed krajevno pristojnih sodišč, tako da se Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno. Pri tem ni odločilno, na katerem območju je tožena stranka opravljala večino del.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pritožbena novota - sodna razveza
Tožena stranka tožnici pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonita, saj niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici zagovor omogočila.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272, 272/2, 273. ZZZDR člen 49, 50.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - denarna terjatev - težko nadomestljiva škoda - ugovor
Toženka je z ugovorom (h kateremu so bili predloženi podatki o poslovanju družbe tožničinega moža) uspešno izpodbila zatrjevano predpostavko nastanka težko nadomestljive škode, ki naj bi jo tožnica utrpela zaradi izpada dohodkov po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerega naj bi bilo preživetje njene družine ogroženo.
izvršba na izročitev otroka - ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazložitev ugovora – laičen ugovor – poziv na dopolnitev ugovora - vsebinska dopolnitev ugovora po izteku roka – načelo formalne legalitete – vezanost na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo – odlog izvršbe – razlogi za odlog izvršbe
Uporaba 108. člena ZPP (na kar se sklicuje pritožba) pride v poštev v primeru formalnih, ne pa vsebinskih pomanjkljivosti vloge (ugovora), tj. dejanske podlage vloge, ki pogojuje odločitev o njeni utemeljenosti. Vsebinsko razširjanje pravnega sredstva (v našem primeru ugovora) po izteku roka za njegovo vložitev (8 dni) ni dopustno (je prepozno).
Ker je od vložitve predloga za odlog (29. 11. 2010) preteklo že skoraj eno leto, pomeni, da je do odloga dejansko že prišlo in to za bistveno daljše obdobje, kot se lahko izvršba iz tega razloga odloži. Tudi zaradi tega niso podani pogoji za odlog.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/4, 101. ZS člen 83, 83/3.
vročanje pisanj – sodne počitnice – tek roka – rok za prevzem pošiljke – pravočasnost pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Praviloma se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, vendar če je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. Zato storilcu, ki mu je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vročen na podlagi fikcije, ki je nastopila po izteku sodnih počitnic, ni bila kršena nobena pravica in je imel na voljo zadosten čas za vložitev pritožbe.
Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil vložen po tem, ko je že bilo odločeno s sklepom o zavrženju prepozno vložene pritožbe, ni mogoče ugoditi.
Posledice pomanjkljive organizacije in sprejema sodnih pošiljk v primeru, ko sta na istem naslovu dve pravni osebi, trpi pravdna stranka sama. Zato ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je bila vročitev (napačno) opravljena osebi, zaposleni pri drugi pravni osebi na istem naslovu. Tožba je bila kljub temu pravilno vročena v odgovor na naslovu, ki je za pravdno (toženo) stranko vpisan v sodni register. S tem je bil izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe.
Besedilo odpovedi pogodbe o zaposlitvi z izjavo, da so vse obveznosti poravnane, je sestavila toženčeva računovodkinja, ki je hkrati izrecno izpovedala, da tožniku regres za letni dopust za leto 2009 ni bil ne obračunan in ne izplačan. Ob takšnem dejanskem stanju (ker zapis o poravnavi vseh obveznosti v odpovedi ni resničen) je tožbeni zahtevek za plačilo regresa za letni dopust za zgoraj navedeno leto utemeljen.
Na podlagi pravnomočne sodbe, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, je tožena stranka tožniku izplačala neto nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in regres za letni dopust, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter pogodbeno kazen. Hkrati je zoper pravnomočno sodbo tožena stranka vložila revizijo, ki ji je bilo ugodeno, odločitev je bila spremenjena, tako da je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi in reparacijo zavrnjen. S tem je nastal pravni položaj, ko je delavec - toženec zaradi neupravičene pridobitve dolžan prejeto vrniti delodajalcu - tožeči stranki, ker je odpadla pravna podlaga (pravnomočna sodba), na podlagi katere so bila zgoraj navedena izplačila izvršena.