V postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine predlagatelj ne more doseči šele izdajo listine, s katero bi bila identificirana parkirna mesta, ki jih je kupil in prevzel v posest.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – (ne)pravnomočnost sklepa o začasni odredbi – odločanje po stanju ob začetku zemljiškoknjižnega postopka – sprememba sklepa o začasni odredbi – nov zemljiškoknjižni postopek
Pravnomočnost sklepa o začasni odredbi ni pogoj za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve. V primeru, ko pride do spremembe sklepa o začasni odredbi in je predlog za začasno odredbo zavrnjen, kar trdi pritožnik, dovoli v novem (drugem) zemljiškoknjižnem postopku sodišče izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve bodisi po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki je izdalo začasno odredbo in ki mu je priložen sklep, ki je podlaga za izbris, bodisi na predlog udeležencev .
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - varno delo - ravnanje oškodovanca
Tožnik je imel delovne izkušnje in opravljena ustrezna usposabljanja z izpitom iz varstva pri delu za delo, kot ga je opravljal spornega dne, to je delo razmodeliranja tuš kadi. Delo je bilo enostavno, tožnik ga je lahko sam kontroliral, do poškodbe pa je prišlo izključno zaradi njegove nepazljivosti. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.
Ker je tožnica tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi postavila pred pravnomočno odločitvijo v sporu, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi, torej pred zapadlostjo pogodbene kazni v plačilo in pred nastankom zamude dolžnika, je treba šteti, da je tožena stranka v zamudi s plačilom šele od dneva pravnomočne odločitve o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je šele od takrat dalje upravičena do zakonskih zamudnih obresti, ne pa že od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Zgolj s pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami, da naj bi tožena stranka zaposlovala nove delavce, tudi študente, tožnik ne more uspešno izpodbijati ugotovitve, da je prenehala potreba po opravljanju njegovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom
V primeru očitanih trajajočih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (nesanirane poškodbe javnih prometnih površin in posledično izplačevanje velikega števila odškodnin) objektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, ko te kršitve trajajo. Subjektivni rok pa začne teči, ko se z očitanimi kršitvami seznani za podajo odpovedi pristojna oseba, to je direktor delodajalca.
obstoj delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker je odločitev o zahtevku za prijavo v socialna zavarovanja in za plačilo plače za sporno obdobje odvisna od odločitve o zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in ker tožnik tožbe s tem drugim zahtevkom ni vložil pravočasno (v roku 30 dni od prenehanja faktičnega delovnega razmerja), se tožba zavrže v celoti, tudi za zahtevka za prijavo v socialna zavarovanja in za plačilo plače.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1. ZDR člen 42, 112, 126, 131, 134. ZMinP člen 4.
zamudna sodba - vročanje - odpravnina - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - regres za letni dopust - minimalna plača - odškodnina za čas odpovednega roka
Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
izvršba na izročitev otroka – sprememba izvršilnega sredstva – izvršba s posredno izročitvijo – izvršba z neposredno izročitvijo – opravljena dejanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - izvršiteljevi stroški – priglašen stroški - potrebni stroški izvršbe
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi upničinega predloga ugodilo spremembi izvršilnega sredstva tako, da je ti. izvršbo s posredno izročitvijo (238.č in d ZIZ) spremenilo v izvršbo z neposredno izročitvijo (238.e člen ZIZ) s sklepom dne 24. 2. 2011, izvršitelj pa je na podlagi izdanega sklepa pristopil k opravi izvršbe (4. 3. 2011), ni dvoma o potrebnosti nastanka izvršiteljevih stroškov nastalih zaradi oprave neposrednih dejanj izvršbe.
Za zaključek, da gre v primeru tožečih strank za delovnopravno kontinuiteto, ki se upošteva pri ugotavljanju delovne dobe za izračun odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bistveno, da tožeče stranke niso bile prevzete skladno s tedaj veljavnim 11. členom SKPG (da ni bila sklenjena pogodba o prevzemu delavcev), ampak je bistveno, da so bile tožeče stranke dejansko prevzete.
izvršba na izročitev otroka - izvršilni naslov – načelo formalne legalitete - neposredna izročitev – predodelitev otroka - korist otroka – krivda za neizročitev otroka
V primeru, kadar je v izvršilnem postopku izdan sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne sodne odločbe kot izvršilnega naslova, sklep o dovolitvi takšne izvršbe postane izvršljiv takoj, ko je izdan. Izvršba se praviloma začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (prvi odstavek 46. člena ZIZ), kot rečeno po upnici predlagana izvršba, po kateri mora dolžnik izročiti upnici mladoletnega roka, ni nikakršna izjema.
ZObr člen 49, 100.a. ZJU člen 53. ZDDO člen 65. ZSPJS člen 49.a, 49.b, 49.c. ZSSloV člen 49, 95.
javni uslužbenec - vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - plača - prevedba - sodno varstvo - dokončna odločba
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 10 let, še pred potekom veljavnosti te pogodbe pa je sklenil še pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let. Ker sta bili obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas sklenjeni na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se zadnja pogodba o zaposlitvi z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu. Posledično tožnik ob uveljavitvi ZSSloV s toženo stranko ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker nato ponujene pogodbe o zaposlitvi za vojaka ni podpisal, mu je tožena stranka zakonito izdala sklep, ki je skupaj s pogodbo o zaposlitvi nadomestil nepodpisano pogodbo o zaposlitvi.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/4, 101. ZS člen 83, 83/3.
vročanje pisanj – sodne počitnice – tek roka – rok za prevzem pošiljke – pravočasnost pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Praviloma se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, vendar če je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. Zato storilcu, ki mu je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vročen na podlagi fikcije, ki je nastopila po izteku sodnih počitnic, ni bila kršena nobena pravica in je imel na voljo zadosten čas za vložitev pritožbe.
Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil vložen po tem, ko je že bilo odločeno s sklepom o zavrženju prepozno vložene pritožbe, ni mogoče ugoditi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pritožbena novota - sodna razveza
Tožena stranka tožnici pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonita, saj niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici zagovor omogočila.
ZDR člen 131. ZFPPIPP člen 14, 14/1. Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust člen 12. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga člen 5, 5/1.
regres za letni dopust - odpoved pravici - nelikvidnost delodajalca
Pravica do regresa za letni dopust je pravica delavca, ki je določena z zakonom, tako da se ji delavec ne more odpovedati.
Na podlagi pravnomočne sodbe, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, je tožena stranka tožniku izplačala neto nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in regres za letni dopust, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter pogodbeno kazen. Hkrati je zoper pravnomočno sodbo tožena stranka vložila revizijo, ki ji je bilo ugodeno, odločitev je bila spremenjena, tako da je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi in reparacijo zavrnjen. S tem je nastal pravni položaj, ko je delavec - toženec zaradi neupravičene pridobitve dolžan prejeto vrniti delodajalcu - tožeči stranki, ker je odpadla pravna podlaga (pravnomočna sodba), na podlagi katere so bila zgoraj navedena izplačila izvršena.
Posledice pomanjkljive organizacije in sprejema sodnih pošiljk v primeru, ko sta na istem naslovu dve pravni osebi, trpi pravdna stranka sama. Zato ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je bila vročitev (napačno) opravljena osebi, zaposleni pri drugi pravni osebi na istem naslovu. Tožba je bila kljub temu pravilno vročena v odgovor na naslovu, ki je za pravdno (toženo) stranko vpisan v sodni register. S tem je bil izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe.
Besedilo odpovedi pogodbe o zaposlitvi z izjavo, da so vse obveznosti poravnane, je sestavila toženčeva računovodkinja, ki je hkrati izrecno izpovedala, da tožniku regres za letni dopust za leto 2009 ni bil ne obračunan in ne izplačan. Ob takšnem dejanskem stanju (ker zapis o poravnavi vseh obveznosti v odpovedi ni resničen) je tožbeni zahtevek za plačilo regresa za letni dopust za zgoraj navedeno leto utemeljen.