ZDSS-1 člen 28, 28/1. ZPP člen 142, 142/1, 280, 280/2.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - preložitev naroka - fikcija umika tožbe
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo tožnikovi prošnji za preložitev poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo, ker v prošnji ni navedel in izkazal upravičenega razloga za izostanek (zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu, skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo). Ker tožnik kljub dejstvu, da narok ni bil preložen, na narok ni pristopil, je nastopila fikcija umika tožbe.
ZPIZ-1 člen 407. ZPIZ/92 člen 312. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o zdravstvenem varstvu (1980) člen 116, 116/2.
pokojninska osnova - poseben delovni pogoj - dežurstvo
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj. Pri tem je treba upoštevati, da je tožnica kot višja medicinska sestra v spornem obdobju opravljala dežurstvo, dežurstvo pa se šteje kot poseben pogoj dela v zdravstveni organizaciji, ki mora na ta način zagotoviti neprekinjeno delo, če tega dela ni mogoče organizirati v izmenah ali drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0069480
OZ člen 197, 199. SZ člen 23, 28, 31, 31/1.
stroški upravljanja - soglasje lastnikov - pogodba o upravljanju - večina, potrebna za veljavnost pogodbe o upravljanju - ključ delitve stroškov upravljanja – sklepčnost – verzija - poslovodstvo brez naročila
Stanovanjska soseska ne predstavlja relevantnega okvirja, znotraj katerega bi se ugotavljalo večinsko soglasje etažnih lastnikov za veljavnost sklenjene pogodbe o upravljanju.
Čeprav načelno investitorju ni mogoče odreči upravičenj, ki izvirajo iz lastninske pravice na nepremičninah, ki jih je gradil, pa z določbo 31. člena SZ kot solastnik ni mišljen investitor, temveč končni kupec/lastnik stanovanja/prostora, ki pa je lahko tudi investitor.
ZIZ člen 38, 38/2, 38a, 38a/5, 81, 81/2, 88, 88/2, 169, 169/3, 169/6. ZPP člen 161, 196. OZ člen 393, 393/3, 406.
izvršilni naslov za povrnitev pravdnih stroškov – sosporniki – solidarnost na upniški strani – deljiva obveznost – sprememba izvršilnih sredstev na predlog dolžnika
Ker se solidarnost na upniški strani ne domneva, mora iz izreka sodbe ali sklepa, ki je izvršilni naslov, izhajati, da gre za solidarnost upnikov, v nasprotnem primeru pa gre za deljivo obveznost in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve.
Določba 169. člena ZIZ je specialna glede na 34. člen ZIZ in daje dolžniku, ob predpisanih pogojih, možnost, da vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na nepremičnine, glede na to, da je izbira vrste in števila sredstev in predmetov izvršbe sicer povsem na upnikovi strani.
ZSDU člen 81, 81/1, 81/3, 82, 82/1, 83, 83/2. ZGD-1 člen 255.
kolektivni delovni spor - delavski direktor - imenovanje delavskega direktorja - član nadzornega sveta - član uprave
Predlagani kandidat je član nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, zaradi česar ne more biti istočasno imenovan za delavskega direktorja kot člana uprave nasprotnega udeleženca.
potrdilo o namenski rabi nepremičnine – razveljavitev pravnega posla
Potrdilo o namenski rabi zemljišča morajo stranke pridobiti obvezno pred sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini, ob razveljavitvi takšnega posla in vrnitvi lastninske pravice zaradi odpadle podlage, pa ni razumno zahtevati predložitev potrdila, saj na vrnitev lastninske pravice v ničemer ne vpliva namembnost nepremičnine, ki je bila pred tem že v lasti lastnika, ki se bo samo zaradi razveljavitve pogodbe ponovno vpisal kot lastnik.
Da je tožba popolna, ni treba navesti vseh pravotvornih dejstev, pač pa je bistveno, da je navedenih toliko dejstev, da omogočajo jasno individualizacijo zahtevka in njegovo ločitev od drugih zahtevkov. Nesklepčnost tožbe pa je podana v primeru, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu.
Ali je tožnica resničnost zatrjevanih dejstev uspela dokazati, ni stvar sklepčnosti tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-3, 97, 97/1, 245, 276, 276/1. ZGD-1 člen 427, 498.
stečaj – imenovanje upniškega odbora – izključitveni razlogi – stečajni upravitelj - povezane družbe
Izključitveni razlogi za članstvo v upniškem odboru iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP so določeni zaradi preprečitve nasprotja interesov med posameznim upnikom kot članom upniškega odbora in upniškim odborom kot organom vseh upnikov stečajnega dolžnika, ki zastopa njihove interese v stečajnem postopku, to pa je čim boljše poplačilo vseh upnikov. V primeru povezanih družb je nasprotje interesov prepoznati v možnosti, da bi upnik z odločanjem v upniškem odboru ne zasledoval interesov vseh upnikov stečajnega dolžnika, pač pa interese lastnika upnika in stečajnega dolžnika. S tem, ko je vodenje poslov in zastopanje upnika, ki je v stečaju, prevzel stečajni upravitelj, pa je izključen tudi vpliv lastnika upnika (kot obvladujoče družbe v odnosu do upnika) na odločitve upnika v upniškem odboru.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067782
OZ člen 122.
pogodba – prenos pogodbe – razlaga pogodbe – razlaga pogodbenih določil – prenos pogodbe na tretjega
Predmet spora v obravnavani zadevi je predvsem vsebina določbe 3. člena Pogodbe, ki določa, da ''…družbenika odstopita tožniku okvirno 1/3 posla po pogodbi 05-PR/2004…''. Takšen zapis v pogodbi po presoji pritožbenega sodišča ustreza definiciji prenosa pogodbe. Vsaka stranka dvostranske pogodbe lahko prenese pogodbo na tretjega, s čemer ta postane imetnik njenih pravic in obveznosti iz pogodbe, če v to privoli druga stranka.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064600
ZFPPIPP člen 266, 266/2, 316, 317, 320, 322.
vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – poslovanje v stečajnem postopku – končanje nujnih poslov – pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika – unovčenje stečajne mase – upravljanje stečajne mase
V kolikor bi bilo mogoče prodajno pogodbo v delu, v katerem sta se pogodbeni stranki dogovorili, da lahko prodajalec od kupca zahteva sklenitev prodajne pogodbe za odkup premičnin, ki mu jih je prodal, do 02. 06. 2011, opredeliti kot vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, za izpolnitev le-te niso podani pogoji, saj je pravica prodajalca, da od kupca zahteva sklenitev prodajne pogodbe, prenehala s potekom časa, za katerega je bila dogovorjena.
uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine – aktivna legitimacija - zakonske zamudne obresti – nečista denarna terjatev
Dejstvo, da tožnica ni lastnica stavbe, ni odločilno, saj je pod pojmom tuja stvar iz 198. člena OZ treba razumeti vsakršno tujo pravico (obligacijsko, stvarno ali intelektualno) in ne zgolj lastninsko.
Ker zakonske zamudne obresti nimajo več valorizacijske funkcije, dejstvo, da je uporabnina nečista denarna terjatev, nima nobenega vpliva na začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
odškodninska odgovornost države – protipravnost policijske akcije – poseg v osebnostne pravice
Sodišče prve stopnje je odgovornost države pravilno presojalo v luči krivdne odškodninske odgovornosti in zaradi pomanjkanja elementa protipravnosti ugotovilo, da odškodninska odgovornost države ni podana.
ZPP člen 82, 82/1, 108, 142, 142/4, 143, 143/2, 146.
solastnina - delitev solastnine – udeleženci postopka za delitev solastne stvari – nujno sosporništvo – nujni sosporniki – neznani naslov – vročanje pisanj - začasni zastopnik – fikcija vročitve
Ker predlagateljica v roku 30 dni (po pozivu sodišča v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZPP) sodišču ni sporočila drugega naslova nasprotnega udeleženca, je sodišče skladno s pooblastili iz petega odstavka 108. člena ZPP predlog zavrglo. V predmetni zadevi gre namreč za vprašanje delitve solastnine, torej so po naravi stvari udeleženci nujni sosporniki in gre za procesno nujnost, da v postopku sodelujejo vsi izmed njih. Fikcije vročitve prihaja v poštev le v primeru znanega prebivališča naslovnika, ki pisanja ne prevzame.
Začasnega zastopnika sodišče ne postavi po uradni dolžnosti, temveč vselej le na predlog.
ZD člen 163, 221. ZPP člen 328, 328/1, 332. ZZK-1 člen 150, 150/1.
dopolnilni sklep o dedovanju – sklep o popravi
Glede na to, da v času izdaje dopolnilnega sklepa v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah solastninska pravica ni bila več vpisana na zapustnico, sodišče ni imelo podlage za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju glede solastnega deleža zapustnice na navedeni nepremičnini.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Toženec se je skladno s svojo poslovno politiko iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odločil, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljal tožnik, razporedi med ostale zaposlene. Na podlagi takšne odločitve je tožniku utemeljeno podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
vknjižba lastninske pravice – udeleženec v postopku – dovoljenost ugovora - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – namembnost zemljišč
V ponovljenem odločanju se bo moralo sodišče prve stopnje najprej opredeliti do namembnosti sporne parcele in do tega, ali je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije udeleženec zemljiškoknjižnega postopka v smislu 132. člena ZZK-1. Če bo zaključilo, da Sklad ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, zaradi česar pravice do vložitve ugovora nima, bo moralo ugovor kot nedovoljen zavreči, v nasprotnem primeru pa o njem vsebinsko odločiti.
odškodninska odgovornost - protipravnost - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - izvolitev v naziv
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki je bila podana tožnici pred zaključkom habilitacijskega postopka, ko je še imela potrebno izvolitev v naziv docentke, ni bila zakonita. Kljub temu pa ni mogoče šteti, da je podano protipravno ravnanje tožene stranke, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost.
Nevarno mesto je pravni standard, ki ga v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč vse okoliščine primera, vsebinsko napolni sodišče. Ali gre za nevarno mesto, ki bi ga bilo potrebno ustrezno označiti in zavarovati, je upoštevajoč trditve tožnika potrebno presojati ne zgolj glede na ureditev terena izven smučišča, na katerega je tožnik padel, pač pa tudi glede na celotno ureditev smučišča, predvsem opozorila in zaščito, ki bi omogočila tožniku ustrezno seznanitev s potekom proge.
Ugovor toženk, da v obratovalnem dovoljenju mesto padca ni navedeno kot nevarno mesto, lahko predstavlja le enega izmed dokazov, ki jih sodišče presoja skupaj z ostalimi.
Pravna zmota prvi toženki ne more iti v korist, saj bi kljub vsebini obratovalnega dovoljenja, progo morala urediti tako, kot to od nje zahteva zakon in skrbnost, ki se pričakuje od strokovnjaka.
identifikacijski znak nepremičnine – pritožbene novote
Pritožbeno sodišče dopolnitve v pritožbi ne sme upoštevati, saj je v 160. členu ZZK-1 izrecno prepovedano navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi.