PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069481
ZIL-1 člen 42, 121. ZPP člen 181.
kršitev znamke – ugotovitvena tožba
Stališče tožeče stranke, da gre pri nacionalni znamki št. 9471492 in znamki Skupnosti št. 00667299 za isto znamko, ker je (bil) z njima zavarovan po vsebini isti znak „JULIJANA“, je napačno.
Na družbi, v konkretnem primeru na toženi stranki, je dokazno breme za trditve o obstoju okoliščin, ki opravičujejo odločitev, da se bilančni dobiček ne deli.
bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe - vrnitev zadeve v ponovni predsodni postopek
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o tem, zakaj bi bilo ugotavljanja dejanskega stanja dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami, torej zakaj je sodišče odločilo, tako da je odpravilo odločbi tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/2, 47/3. ZRSin člen 9, 9/1, 9/3.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - procesna legitimacija - predlagatelj - skupinski interes - sindikat - reprezentativnost
Tudi v kolektivnem delovnem sporu o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in kolektivnimi pogodbami se pravno upravičenje (procesna legitimacija) presoja na podlagi 47. člena ZDSS-1, kar pomeni, da morajo združenja in skupine delavcev, ki niso stranke kolektivne pogodbe, izkazati, da kolektivna pogodba za njih velja in da upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Trije bivši delavci nasprotnega udeleženca z zatrjevanjem, da bodo v primeru morebitnega uspeha v kolektivnem delovnem sporu lahko predlagali obnovo njihovih individualnih delovnih sporov, v katerih se je presojala zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takšnega interesa ne uveljavljajo, ampak izkazujejo le svoj individualni interes.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064116
ZPP člen 7, 212, 325,326, 335. ZMZPP člen 1,23,48,50,64.
mednarodna pristojnost – uporaba tujega prava - sklepčnost tožbe – pravočasna trditvena podlaga – dopolnilna sodba – predlog stranke - slamnati kupec
Ker gre v konkretnem primeru za spor, ki izvira iz pogodbenega razmerja in se nanaša na izpolnitev pogodbene obveznosti (izstavitev zemljiškoknjižne listine), razloga za izključitev pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji ni, ne glede na to, da sicer nepremičnina leži v Republiki Hrvaški.
Sodna praksa je ustaljena na stališču, da se kot pravočasen predlog za dopolnitev sodbe šteje tudi pritožba stranke, v kateri le-ta sodišču očita, da ni odločilo o celotnem ali vseh zahtevkih.
Sodišče dejstev, ki jih je ugotovilo, ko je izvajalo dokaze, pa niso bila zatrjevana, ne bi smelo vzeti za podlago svoje odločitve. Takšna kršitev, ki se ni odrazila v kateri od absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, je upoštevna takrat, ko lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Res je sicer, da pritožnik ob uveljavljanju relativne kršitve določb ZPP nosi tudi breme dokazovanja verjetnosti njenega vpliva na rezultat sojenja oziroma breme argumentacije za sklepanje, da bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi ZPP odločilo drugače, vendar pa posebno prizadevanje za dokazovanje možnosti vpliva kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe ni potrebno tedaj, ko je kvaren vpliv očiten.
ZPP člen 82, 82/1, 108, 142, 142/4, 143, 143/2, 146.
solastnina - delitev solastnine – udeleženci postopka za delitev solastne stvari – nujno sosporništvo – nujni sosporniki – neznani naslov – vročanje pisanj - začasni zastopnik – fikcija vročitve
Ker predlagateljica v roku 30 dni (po pozivu sodišča v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZPP) sodišču ni sporočila drugega naslova nasprotnega udeleženca, je sodišče skladno s pooblastili iz petega odstavka 108. člena ZPP predlog zavrglo. V predmetni zadevi gre namreč za vprašanje delitve solastnine, torej so po naravi stvari udeleženci nujni sosporniki in gre za procesno nujnost, da v postopku sodelujejo vsi izmed njih. Fikcije vročitve prihaja v poštev le v primeru znanega prebivališča naslovnika, ki pisanja ne prevzame.
Začasnega zastopnika sodišče ne postavi po uradni dolžnosti, temveč vselej le na predlog.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3. ZOdvT tarifna številka 6007.
stroški stečajnega upravitelja - potni stroški - davek na dodano vrednost na plačilo potnih stroškov stečajnega upravitelja
Potni stroški, ki so predmet izpodbijanega sklepa, so upravitelju nastali pri opravljanju storitev, ki jih ima v tem postopku kot upravitelj. Davčna osnova pa vključuje vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je izvajalec (upravitelj) prejel.
ZDR člen 75, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 24, 25, 25/1, 39, 39/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - odjava iz zavarovanj
V konkretnem primeru tožnik (zaposlen kot javni uslužbenec - policist) ni vložil pritožbe, potem ko mu je tožena stranka zaključila delovno knjižico (na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katero tožnik zatrjuje, da je ni prejel), temveč je s tožbo uveljavljal neposredno varstvo pred sodiščem. Zato skladno z določbo 274. člena ZPP zaradi pomanjkanja procesne predpostavke (to je uveljavljanja predhodnega varstva pri delodajalcu) sodno varstvo ni dopustno.
ZFPPIPP člen 104, 104/4, 104/5, 104/6, 118, 118-2.
nagrada stečajnega upravitelja – razrešitev stečajnega upravitelja – pravica do dela nagrade – odmera nagrade razrešenemu upravitelju
Iz dejstva, da je bilo stečajnemu upravitelju odvzeto dovoljenje za opravljanje njegove funkcije, še ni mogoče sklepati, da je bil upravitelj razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, ampak iz drugih razlogov na njegovi strani.
Odmera nagrade razrešenemu upravitelju bo možna šele po odmeri pavšalnega nadomestila za prevzem poslov novemu upravitelju.
priposestvovanje stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - odločanje na podlagi listinskih dokazov - postavitev električnega daljnovoda
Tožeča stranka je po pravnih prednikih od postavitve daljnovoda nepremičnine toženca v ta namen uporabljala in s tem omejevala lastninsko pravico toženca. Iz teh dejstev je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je v skladu s pravnimi pravili, ki so veljala pred uveljavitvijo SPZ in specialnih predpisov, ki urejajo danes služnosti v javno korist, priposestvovala služnost. Že ODZ je za takšne primere predvidel nepravilne oziroma navidezne služnosti v paragrafu 479.
uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine – aktivna legitimacija - zakonske zamudne obresti – nečista denarna terjatev
Dejstvo, da tožnica ni lastnica stavbe, ni odločilno, saj je pod pojmom tuja stvar iz 198. člena OZ treba razumeti vsakršno tujo pravico (obligacijsko, stvarno ali intelektualno) in ne zgolj lastninsko.
Ker zakonske zamudne obresti nimajo več valorizacijske funkcije, dejstvo, da je uporabnina nečista denarna terjatev, nima nobenega vpliva na začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
odškodninska odgovornost države – protipravnost policijske akcije – poseg v osebnostne pravice
Sodišče prve stopnje je odgovornost države pravilno presojalo v luči krivdne odškodninske odgovornosti in zaradi pomanjkanja elementa protipravnosti ugotovilo, da odškodninska odgovornost države ni podana.
zavrženje pravnega sredstva – napoved pritožbe – predložitev pooblastila ob napovedi pritožbe
Sodišče prve stopnje je določbo 5. odstavka 98. člena ZPP o zavrženju pravnega sredstva, ki mu ni priloženo pooblastilo pooblaščenca, zmotno razširilo tudi na napoved pritožbe. Napoved pritožbe ni pravno sredstvo, pač pa vloga v postopku, ki jo mora podati pravdna stranka zato, da si zagotovi pravico do pravnega sredstva - pritožbe zoper sodbo.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo – primerna višina odškodnine
Sodišče prve stopnje je glede na to, da tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, v skladu z določbo 14. člena ZPP pravilno upoštevalo, da je na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vezano glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
ZIZ člen 38, 38/2, 38a, 38a/5, 81, 81/2, 88, 88/2, 169, 169/3, 169/6. ZPP člen 161, 196. OZ člen 393, 393/3, 406.
izvršilni naslov za povrnitev pravdnih stroškov – sosporniki – solidarnost na upniški strani – deljiva obveznost – sprememba izvršilnih sredstev na predlog dolžnika
Ker se solidarnost na upniški strani ne domneva, mora iz izreka sodbe ali sklepa, ki je izvršilni naslov, izhajati, da gre za solidarnost upnikov, v nasprotnem primeru pa gre za deljivo obveznost in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve.
Določba 169. člena ZIZ je specialna glede na 34. člen ZIZ in daje dolžniku, ob predpisanih pogojih, možnost, da vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na nepremičnine, glede na to, da je izbira vrste in števila sredstev in predmetov izvršbe sicer povsem na upnikovi strani.
vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - nepopoln ugovor zoper sklep o izvršbi – podpis zakonitega zastopnika
Določba 336. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se ne nanaša na vse postopke z rednimi pravnimi sredstvi, temveč le na pritožbeni postopek. V postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi torej uporaba določil 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ni izključena.
osebna vročitev - napačno vročanje – vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba
ZPP-UPB3 ni določal, kateri časovni trenutek se šteje kot trenutek vročitve v primeru, ko pride do napake pri vročanju pri vročitvi, ki se ne opravi neposredno naslovniku. Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno šteti, da je bila vročitev stranki opravljena v trenutku, ko se je seznanila s sodnim pisanjem. Takšno stališče je zavzel tudi zakonodajalec, ki je navedeno pravilo uzakonil z novelo ZPP-D.
Po 2. točki tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP v stečajno maso ne spadajo zneski v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo mora po zakonu preživljati dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. Ob zgoraj ugotovljeni preživninski obveznosti stečajnega dolžnika tudi do njegove žene, je torej pri izvzetju iz stečajne mase treba upoštevati tudi znesek v višini, ki jo za dodelitev denarne socialne pomoči zanjo določa Zakon o socialnem varstvu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065246
ZOR člen 16, 154, 154/1, 170, 170/1. ZPP člen 7, 212, 254, 254/3. OZ člen 10.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - elementi civilnega delikta - protipravno ravnanje - medicinska napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - povračilo škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - sklepčnost tožbe - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - izvedenec - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo
Vzročnost v obravnavanem primeru ni očitna („naravna“), pač pa pravna, saj gre za očitek opustitve ravnanja, kakršnega naj bi od strokovnjaka terjale okoliščine. Zato je ni mogoče spregledati in nadomestiti z golo ugotovitvijo o časovnem zaporedju dogodkov. Sodišče bi moralo ugotoviti (to dokazno breme pa je na tožniku), da je ravnanje toženčevih zdravnikov povečalo verjetnost njegove škode, ki mu je nastala (izguba presajene ledvice in vsa škoda, ki jo s tem v zvezi ustrezno opredeljuje). Pri tem je treba vzročnost analizirati prospektivno, namreč upoštevati verjetnost, ali bi do škodnega dogodka prišlo tudi v drugačnih okoliščinah, ne le v teh, ki so se dejansko zgodile. Upoštevati je treba mejni prag zadostne verjetnosti, in sicer 50 %.
odškodninska odgovornost - spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Četudi v času, ko je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki, še ni veljala določba 6.a člena ZDR o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi spolnega nadlegovanja, ki ga je bila tožnica deležna s strani nadrejenega delavca, utemeljen na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti delodajalca.