starostna pokojnina - delna pokojnina - odjava iz zavarovanj
Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju največ s polovico delovnega časa, pri čemer je pogoj za pridobitev pravice prenehanje obveznega zavarovanja na podlagi dotedanje polne zaposlitve v polnem delovnem času. Ta pogoj pri tožnici ni bil izpolnjen, ker do dneva dokončne odločbe toženke ni uveljavljala ustrezne spremembe zavarovanja.
protipravnost ravnanja – protipravno ravnanje policistov – poseg v zasebnost – poseg v dostojanstvo – prekršek – obisk na domu – vročanje plačilnega naloga
Določba 55. člena ZP-1 daje policistom podlago za to, da so tožnika obiskali na domu ob tako pozni uri. Ob tem, da so se upravičeno zglasili pri njemu, pa njihovo nadaljnje postopanje, ko so mu vročili plačilni nalog, ne more biti več sporno. V skladu s 1. odstavkom 57. člena ZP-1 se kršitelju plačilni nalog namreč vroči takoj na kraju prekrška, tudi če je bilo o prekršku odločeno na podlagi zbranih obvestil.
vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - nepopoln ugovor zoper sklep o izvršbi – podpis zakonitega zastopnika
Določba 336. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se ne nanaša na vse postopke z rednimi pravnimi sredstvi, temveč le na pritožbeni postopek. V postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi torej uporaba določil 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ni izključena.
ZIZ člen 38, 38/2, 38a, 38a/5, 81, 81/2, 88, 88/2, 169, 169/3, 169/6. ZPP člen 161, 196. OZ člen 393, 393/3, 406.
izvršilni naslov za povrnitev pravdnih stroškov – sosporniki – solidarnost na upniški strani – deljiva obveznost – sprememba izvršilnih sredstev na predlog dolžnika
Ker se solidarnost na upniški strani ne domneva, mora iz izreka sodbe ali sklepa, ki je izvršilni naslov, izhajati, da gre za solidarnost upnikov, v nasprotnem primeru pa gre za deljivo obveznost in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve.
Določba 169. člena ZIZ je specialna glede na 34. člen ZIZ in daje dolžniku, ob predpisanih pogojih, možnost, da vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na nepremičnine, glede na to, da je izbira vrste in števila sredstev in predmetov izvršbe sicer povsem na upnikovi strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059702
ZPP člen 137, 243. ZOR člen 154.
vročanje – vabilo na pregled s strani izvedenca – dokazovanje z izvedencem – odškodninska odgovornost staršev – bolezen otroka – izključitev javnosti iz glavne obravnave
ZPP ne določa posebnih pravil v primeru, ko postavljeni sodni izvedenec vabi pravdno stranko na pregled. Tako tudi ne terja vabljenja na pregled preko strankinega pooblaščenca.
Podatki, objavljeni na spletni strani (v konkretnem primeru Wikipedija), ne morejo nadomestiti mnenja predlaganega sodnega izvedenca.
Kot osebno skrivnost lahko kvalificiramo samo najbolj občutljive podatke iz intimne sfere posameznika, ki praviloma niso dostopni tretjim osebam in so po splošnem prepričanju take narave, da tretje osebe vanje ne morejo in ne smejo imeti vpogleda. Sodišče mora zato v vsakem primeru pretehtati, kateri izmed dveh nasprotujočih si interesov (interes posameznika, da se ne razkrije podatek iz njegove osebne sfere, in zanimanje javnosti na drugi strani) ima prednost.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 273.
začasna odredba - denarna terjatev - aktivno ravnanje
Slabo finančno stanje dolžnika ter s tem povezane slabše možnosti za izterjavo (morebitnega) v sporu prisojenega zneska, ne pomenijo, da dolžnik aktivno onemogoča izterjavo, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062688
OZ člen 1013, 1019.
kršitev leasing pogodbe – odškodnina za premoženjsko škodo – odgovornost poroka za premoženjsko škodo iz kršitve leasing pogodbe – poroštvo – obličnost poroštvene izjave
Odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja novo, samostojno terjatev tožeče stranke kot leasingodajalca, ki ima drugačno podlago od dogovorjene pogodbene obveznosti, zaradi česar ob odsotnosti izrecne pisne izjave poroka, da prevzema obveznost tudi za njeno plačilo, ni mogoče šteti, da takšna obveznost izhaja že iz dejstva, da se je tožena stranka kot porok zavezala za plačilo obrokov leasinga kot pogodbeno dogovorjene izpolnitve glavnega dolžnika. Podlaga za nastanek odškodninske obveznosti namreč ni pogodba, temveč zakon, ki določa pravico povračila škode v primeru kršitve pogodbe.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - bolniški stalež - zmožnost za delo - predhodno vprašanje
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se slednja po zaključku bolniškega staleža, kljub temu da je bila za delo zmožna, na delo ni zglasila, niti ni imela za ta čas odobrenega letnega dopusta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - neutemeljeni odpovedni razlogi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, je zakonita, saj je pri tožencu prenehala potreba po opravljanju dela iz njene pogodbe o zaposlitvi. Odpoved ni bila posledica razveznega postopka med strankama, ampak dejstva, da je toženec tožničino delovno mesto ukinil in njene delovne naloge prenesel na preostale zaposlene.
upniški odbor – člani upniškega odbora – imenovanje članov upniškega odbora – poslovne knjige insolventnega dolžnika
ZFPPIPP sodišču ne nalaga, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika. In ker upnikove terjatve v dolžnikovih poslovnih knjigah ni, niso odločilnega pomena njegove trditve, da ima do stečajnega dolžnika terjatev v taki višini, da sodi med upnike z najvišjimi terjatvami in bi kot tak moral biti imenovan v upniški odbor.
Ker tožnica ni dokazala opravičljive zmote in tudi ne, da je sodno poravnavo sklenila pod prisilo, niso podani razlogi za razveljavitev sodne poravnave.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo že iz razloga, ker tožeča stranka ni dokazala, kateri upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju kot tožena stranka, so bili neenako obravnavani, pri čemer se do izkazanosti pogojev izpodbojnosti sploh ni opredelilo.
zavrženje pravnega sredstva – napoved pritožbe – predložitev pooblastila ob napovedi pritožbe
Sodišče prve stopnje je določbo 5. odstavka 98. člena ZPP o zavrženju pravnega sredstva, ki mu ni priloženo pooblastilo pooblaščenca, zmotno razširilo tudi na napoved pritožbe. Napoved pritožbe ni pravno sredstvo, pač pa vloga v postopku, ki jo mora podati pravdna stranka zato, da si zagotovi pravico do pravnega sredstva - pritožbe zoper sodbo.
osebna vročitev - napačno vročanje – vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba
ZPP-UPB3 ni določal, kateri časovni trenutek se šteje kot trenutek vročitve v primeru, ko pride do napake pri vročanju pri vročitvi, ki se ne opravi neposredno naslovniku. Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno šteti, da je bila vročitev stranki opravljena v trenutku, ko se je seznanila s sodnim pisanjem. Takšno stališče je zavzel tudi zakonodajalec, ki je navedeno pravilo uzakonil z novelo ZPP-D.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro - kriterij usposobljenosti
Pri toženi stranki ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, tožnika pa je kot presežnega delavca ob ugotovitvi obstoja poslovnega razloga določila na podlagi objektivnih kriterijev (konkretno kriterija usposobljenosti) in ne zaradi njegovega članstva v sindikatu. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako zakonita.
ZD člen 163, 221. ZPP člen 328, 328/1, 332. ZZK-1 člen 150, 150/1.
dopolnilni sklep o dedovanju – sklep o popravi
Glede na to, da v času izdaje dopolnilnega sklepa v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah solastninska pravica ni bila več vpisana na zapustnico, sodišče ni imelo podlage za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju glede solastnega deleža zapustnice na navedeni nepremičnini.
potrdilo o namenski rabi nepremičnine – razveljavitev pravnega posla
Potrdilo o namenski rabi zemljišča morajo stranke pridobiti obvezno pred sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini, ob razveljavitvi takšnega posla in vrnitvi lastninske pravice zaradi odpadle podlage, pa ni razumno zahtevati predložitev potrdila, saj na vrnitev lastninske pravice v ničemer ne vpliva namembnost nepremičnine, ki je bila pred tem že v lasti lastnika, ki se bo samo zaradi razveljavitve pogodbe ponovno vpisal kot lastnik.
vknjižba lastninske pravice – udeleženec v postopku – dovoljenost ugovora - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – namembnost zemljišč
V ponovljenem odločanju se bo moralo sodišče prve stopnje najprej opredeliti do namembnosti sporne parcele in do tega, ali je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije udeleženec zemljiškoknjižnega postopka v smislu 132. člena ZZK-1. Če bo zaključilo, da Sklad ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, zaradi česar pravice do vložitve ugovora nima, bo moralo ugovor kot nedovoljen zavreči, v nasprotnem primeru pa o njem vsebinsko odločiti.