ZPIZ-1 člen 50, 51, 390, 410. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 19.
odmera starostne pokojnine – pokojninska doba
Tožnici je bila pravica do starostne pokojnine priznana po predpisih, veljavnih do 30. 6. 1983 za 36 let pokojninske dobe in 58 let starosti. Ker se ji zaradi nadaljevanja delovnega razmerja pokojnina ni izplačevala, ji je bila s 1. 1. 1990 odmerjena ugodnejša pokojnina po tedaj veljavnih predpisih, po katerih se je starostna pokojnina odmerila največ v 85 %, zato doba, dopolnjena nad 36 let, ni mogla vplivati na odmerni odstotek. Tožnica po 1. 1. 2000 ni bila več zavarovanka in ni dopolnila pokojninske dobe, zato ni podlage za odmero starostne pokojnine za 42 let pokojninske dobe po ZPIZ-1, kot to neutemeljeno uveljavlja.
ZPIZ-1 člen 407. ZPIZ/92 člen 312. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 37. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega čas in o opravljanju dela, ki se ne šteje za delovno razmerje (1970) člen 4. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27, 29. ZDR/77 člen 82. Zakon o zdravstvenem varstvu (1980) člen 116, 117, 118.
pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj.
V primerih, ko pri posameznem delavcu delovni čas, skupaj z delom v rednem delovnem času, preseže 42 urno tedensko obveznosti, se razlika dela, opravljenega kot delo v podaljšanem delovnem času, dežurstvu ali stalni pripravljenosti, šteje kot delo v podaljšanem delovnem času in s tem kot poseben delovni pogoj.
dodatek za pomoč in postrežbo - aktivni zavarovanec
Tožnik je glede na naravo bolezni oziroma okvare (paraplegija) upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, čeprav na dan priznanja te pravice ni bil uživalec pokojnine, ampak aktivni zavarovanec.
pravice iz invalidskega zavarovanja – stroški upravnega postopka
Postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja se je začel na tožničino zahtevo, zato ni upravičena do povračila stroškov zastopanja in prihoda na invalidsko komisijo, ne glede na uspeh v postopku.
bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe - vrnitev zadeve v ponovni predsodni postopek
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o tem, zakaj bi bilo ugotavljanja dejanskega stanja dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami, torej zakaj je sodišče odločilo, tako da je odpravilo odločbi tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
starostna pokojnina - delna pokojnina - odjava iz zavarovanj
Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju največ s polovico delovnega časa, pri čemer je pogoj za pridobitev pravice prenehanje obveznega zavarovanja na podlagi dotedanje polne zaposlitve v polnem delovnem času. Ta pogoj pri tožnici ni bil izpolnjen, ker do dneva dokončne odločbe toženke ni uveljavljala ustrezne spremembe zavarovanja.
Na družbi, v konkretnem primeru na toženi stranki, je dokazno breme za trditve o obstoju okoliščin, ki opravičujejo odločitev, da se bilančni dobiček ne deli.
Zakonita je odločba toženke, s katero je bila zavržena tožničina zahteva za odpis dolga iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ker se je o isti upravni zadevi že vodil upravni postopek, ki v času vložitve nove vloge še ni bil zaključen.
pravična odškodnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Pri določitvi denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti so pravno relevantna dejstva o obsegu trajnih posledic utrpelih poškodb v smislu zmanjšanja funkcionalnih sposobnosti poškodovanih delov telesa in s tem prizadetosti kvalitete oškodovančevega življenja ter posledičnega vpliva na porušenje njegovega notranjega ravnovesja oz. njegovo duševno doživljanje teh spremenjenih okoliščin.
ZPIZ-1 člen 275. OZ člen 190, 191, 347, 347/1. ZOdvT člen 25, 25/1.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - dolžnost vrnitve - zastaranje - občasna dajatev - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
Terjatev iz naslova nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu se šteje za občasno dajatev, kar pomeni, da zastaralni rok na podlagi 347. člena OZ znaša tri leta.
poklicna rehabilitacija - začasno nadomestilo po pričetku dela na drugem delovnem mestu po zaključeni poklicni rehabilitaciji
Tožnik je pravico do poklicne rehabilitacije pridobil na podlagi določb ZPIZ, v času veljavnosti ZPIZ-1 je bil le podaljšan čas poklicne rehabilitacije. Zgolj zaradi tega ni mogoče šteti, da je tožnik upravičen do pravic na podlagi ZPIZ-1, konkretno do pravice do začasnega nadomestila po pričetku dela na drugem delovnem mestu po zaključeni poklicni rehabilitaciji, ki je ZPIZ ni poznal.
nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Pritožba izpodbija nekaj, o čemer sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sploh ni odločilo. Drugotožena stranka zato nima pravnega interesa za pritožbo.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost - dejansko stanje - sodni izvedenec - osebni pregled
Pri tožniku ni podana invalidnost I. kategorije, saj je bilo na podlagi mnenja sodnega izvedenca ugotovljeno, da ga osebnostna motnja sama po sebi ne ovira pri delu, enako pa velja tudi za blago depresivno epizodo. Takšno dejansko stanje je sodni izvedenec ugotovil na podlagi medicinske dokumentacije, saj se tožnik kljub večkratnemu vabilu na osebni pregled ni odzval.
ZDSS-1 člen 28, 28/1. ZPP člen 142, 142/1, 280, 280/2.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - preložitev naroka - fikcija umika tožbe
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo tožnikovi prošnji za preložitev poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo, ker v prošnji ni navedel in izkazal upravičenega razloga za izostanek (zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu, skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo). Ker tožnik kljub dejstvu, da narok ni bil preložen, na narok ni pristopil, je nastopila fikcija umika tožbe.
V obravnavani zadevi dolžnik očitno z namenom zavlačevanja postopka vlaga pritožbe ne le praktično zoper vsak sklep prvostopnega sodišča, ampak tudi zoper sklepe pritožbenega sodišča, čeprav je bil jasno poučen, da zoper odločitev drugostopnega sodišča pritožba ni dovoljena.
invalid I. kategorije - datum nastanka invalidnosti
Ker je v primeru, ko je invalidnost posledica bolezenskega stanja, skoraj nemogoče govoriti o določenem dnevu, ko je prišlo do takšne spremembe, da je bila sposobnost za organizirano pridobitno delo izgubljena, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je kot datum nastanka invalidnosti vzelo dan odločanja toženke (invalidske komisije II. stopnje), zakonita.
ZPIZ-1 člen 407. ZPIZ/92 člen 312. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o zdravstvenem varstvu (1980) člen 116, 116/2.
pokojninska osnova - poseben delovni pogoj - dežurstvo
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj. Pri tem je treba upoštevati, da je tožnica kot višja medicinska sestra v spornem obdobju opravljala dežurstvo, dežurstvo pa se šteje kot poseben pogoj dela v zdravstveni organizaciji, ki mora na ta način zagotoviti neprekinjeno delo, če tega dela ni mogoče organizirati v izmenah ali drugače.
izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost
Tožnik ni pojasnil, ali je njegova vloga izredno pravno sredstvo, pa četudi bi jo šteli za izredno pravno sredstvo, vloge tožnik ni vložil po kvalificiranem pooblaščencu (tožnik pa ni oseba z opravljanim pravniškim državnim izpitom), tako da jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.